Artroskopija kolka: kako poteka okrevanje in kdaj ima smisel najprej vadba

Artroskopija kolka je operacija, pri kateri kirurg skozi majhne reze vstavi kamero in instrumente ter po potrebi popravi poškodovani sklepni rob (labrum) ali preoblikuje kost, ki omejuje gibanje kolka. Okrevanje poteka postopno. V naslednjo fazo preidete, ko dovolj dobro obvladate določene gibe, na primer hojo brez šepanja, in ne zgolj zato, ker je minilo določeno število tednov. Koliko smete nogo obremeniti, kako dolgo potrebujete bergle in katere gibe morate omejiti, določi kirurg. Pred operacijo je pogosto smiselno poskusiti tudi z vodeno vadbo: raziskave kažejo, da se lahko stanje izboljša tako po operaciji kot z ustrezno fizioterapijo, čeprav je bilo povprečno izboljšanje po operaciji nekoliko večje.

Kaj je artroskopija kolka in kdaj je potrebna?

Pri artroskopiji kirurg skozi dva ali tri majhne reze vstavi kamero in instrumente v kolčni sklep. Poseg se najpogosteje uporablja pri utesnitvenem sindromu kolka (FAI), ko oblika kosti ovira določene gibe, ter pri poškodbah sklepnega roba (labruma). Artroskopija ni zamenjava kolka: sklep ostane ohranjen, kirurg pa obravnava določene spremembe v njem.

O tem, ali je poseg smiseln, odloča ortoped na podlagi težav, kliničnega pregleda in slikovnih preiskav. Več o posameznih diagnozah lahko preberete v člankih o tem, zakaj pri utesnitvenem sindromu kolka zmanjka prostora za gib in kako razumeti izvid poškodbe labruma. Širšo sliko daje krovni članek o tem, kaj pomenijo bolečine v kolku glede na mesto.

Operacija ali vadba: kaj kažejo raziskave?

Pri utesnitvenem sindromu kolka so v dveh velikih britanskih raziskavah primerjali operacijo in fizioterapijo. V obeh skupinah so se težave v povprečju zmanjšale, vendar je bilo izboljšanje po artroskopiji nekoliko večje. V raziskavi FASHIoN (348 udeležencev) je bila razlika po 12 mesecih 6,8 točke na vprašalniku kakovosti življenja s kolkom iHOT-33, kar je nekoliko nad mejo klinično pomembne spremembe (Griffin in sod., 2018). V raziskavi FAIT (222 udeležencev) je bila razlika po 8 mesecih 10 točk na lestvici vsakdanjih dejavnosti (Palmer in sod., 2019).

Rezultati raziskav kažejo povprečno izboljšanje, ne pa tega, kateri pristop bo najboljši za vas. Pomembni so vrsta in obseg sprememb v sklepu, vaše vsakodnevne dejavnosti ter odziv kolka na ustrezno vadbo. Odločitev sprejmete z ortopedom; vprašanja, ki si jih je vredno zapisati, so zbrana v članku o poškodbi labruma in odločitvi o posegu.

Pet faz okrevanja po artroskopiji kolka

Okrevanje lahko razdelimo v pet faz. V naslednjo preidete, ko dosežete ustrezno stopnjo gibljivosti, moči in nadzora gibanja ter ko to dopuščajo kirurgova navodila. Čas uporabe bergel, dovoljeno obremenjevanje in omejitve gibanja so odvisni od vrste opravljenega posega.

Ali je človek pripravljen na naslednjo fazo, pri nas presojamo po več merilih hkrati: po jakosti bolečine, po odzivu na vadbo naslednji dan, po tem, koliko obremenitve noga prenese, po rednosti vadbe doma, po koordinaciji in gibalnih sposobnostih ter po starosti. Ista faza zato pri dveh ljudeh ne traja enako.

Kaj lahko upočasni okrevanje po artroskopiji kolka?

Okrevanje lahko upočasnijo prezgodnje povečevanje obremenitve, predolgo izogibanje gibanju, oteklina in načini gibanja, ki so se razvili že pred operacijo.

• Stari vzorci: kolk, ki je pred posegom izgubil vrtenje in izteg, ju po posegu ne dobi samodejno nazaj. Pri hoji se zato lahko še vedno pojavljajo nagibanje ali obračanje medenice ter nadomeščanje gibanja kolka z gibanjem križa. Takšne načine gibanja postopoma izboljšujemo z vajami.
• Pretirano raztezanje: razteg sprednjega dela kolka v izpadnem koraku kolk hitro pripelje do meje, preostanek giba pa naredi križ. Po operaciji gibljivost vračamo postopno in v dovoljenem obsegu, brez siljenja v bolečino.
• Oteklina: moti delovanje mišic okoli kolka. Pomaga nežen gib brez bremena, na primer kolo brez upora, če ga kirurg dovoli.
• Prehitro napredovanje: ko se bolečina zmanjša, bi radi hitro počeli več, vendar se tkiva še vedno celijo in potrebujejo čas.

Kinezioterapija pred artroskopijo kolka in po njej

Pred artroskopijo z vadbo preverjamo, ali lahko izboljšamo gibanje in zmanjšamo težave brez operacije. Po artroskopiji pa vadbo prilagajamo posameznim fazam okrevanja. V obeh primerih začnemo z diagnostiko telesa, ki ni medicinska diagnoza, ampak ocena gibanja.

Pogledamo hojo, stojo na eni nogi, počep v dovoljenem obsegu in vrtenje obeh kolkov, saj je pomembno tudi gibanje neoperirane noge. Spremljamo, kje je teža na stopalih in kako se medenica premakne nad oporno nogo. Na podlagi pregleda ocenimo, ali omejeno gibanje kolka vpliva tudi na obremenjevanje drugih delov telesa, na primer križa. Zato pri obravnavi ne spremljamo samo operiranega kolka, ampak tudi gibanje celotnega telesa. Vaje izberemo po ugotovitvah in v okviru omejitev, ki jih je postavil kirurg, učinek pa preverimo s ponovnim testom.

S fizioterapevti sodelujemo, kadar je v fazi vnetja ali za hitrejše celjenje potrebna njihova obravnava. S kirurgom smo v stiku, ko ocenimo, da z vadbo stanja ne izboljšamo ali ga izboljšamo težko; takrat napišemo mnenje.

Kdaj po artroskopiji kolka potrebujete zdravniško pomoč?

Nekaj bolečine in otekline po posegu je pričakovanih. Spodnji znaki niso običajni in sodijo k zdravniku ali kirurgu.

Kaj lahko realno pričakujete

Okrevanje po artroskopiji kolka ni vsak dan enako hitro. Po dnevu z več hoje ali vaj je lahko kolk nekoliko bolj občutljiv. Napredek merimo po vsakdanjih stvareh, na primer kako dolgo hodite brez šepanja, kako gredo stopnice in koliko časa sedite brez bolečine. Čas uporabe bergel in vrnitve k športu določi kirurg v sodelovanju z rehabilitacijsko ekipo, saj je okrevanje odvisno od vrste posega in odziva posameznika.

Pogosta vprašanja o okrevanju po artroskopiji kolka