Bolečina v kolku pri sedenju, vožnji in počepu: kaj pove sprožilec

Če vas kolk boli pri sedenju, po dolgi vožnji ali pri počepu, mesto bolečine pove manj kot sprožilec. Vsi trije položaji imajo eno skupno stvar: kolk pripeljejo v upogib, kjer je prostora najmanj. Zato je prvi koristni korak, da natančno določite, kdaj se bolečina pojavi in kaj jo umiri, ne da bi ugibali, katera struktura je prizadeta. V članku pojasnjujemo, kaj posamezen sprožilec lahko pomeni, kaj lahko preverite sami in kdaj je smiselno najprej opraviti strokovni pregled.

Zakaj kolk boli pri sedenju in ne med hojo

Sedenje za kolk ni popoln počitek, temveč dolgotrajno zadrževanje v enem položaju. Med hojo se kot v kolku ves čas spreminja, medtem ko je pri sedenju kolk lahko uro ali dve v približno pravem kotu. Sprednji del sklepa je zato dlje časa v bolj zaprtem položaju, gibanja pa je bistveno manj.

Položaj, ki traja, je za sklep obremenitev, tudi kadar se nič ne premika. Zato nekateri med samo vožnjo občutijo malo težav, bolečina pa se izraziteje pojavi pri prvih korakih po izstopu iz avtomobila. Kolk mora namreč po daljšem mirovanju hitro preiti iz upognjenega položaja v večji obseg gibanja.

Isto logiko srečamo tudi pri drugih sklepih. Kadar se bolečina pojavi predvsem po daljšem mirovanju in ne po večjem naporu, je smiselno preveriti tudi, kako je gibanje razporejeno čez dan in koliko časa kolk ostaja v istem položaju.

Kaj pove vaš sprožilec

Spodnja tabela je namenjena pripravi na pogovor s strokovnjakom. Ne postavlja diagnoze in ne izključuje drugih možnosti, pokaže pa, katera vprašanja so smiselna.

Če ste se prepoznali predvsem v ščipanju pri počepu in v klikanju, je smiselno prebrati tudi, zakaj se pri utesnitvenem sindromu kolka izvid in bolečina pogosto ne ujemata.

Dvominutni usmerjevalnik

Odgovorite na dve vprašanji in dobili boste usmeritev, kaj je pri vašem vzorcu smiselno pogledati najprej.

Vožnja in pisarniško delo: kaj nastaviti

Pri vožnji in pisarniškem delu je najbolj učinkovita sprememba tista, ki zmanjša čas, ki ga kolk prebije v enem samem kotu. Nastavitve spodaj ne odpravljajo vzroka, zmanjšajo pa obremenitev, ki se nabira med dnevom.

Podrobneje o nastavitvi delovnega mesta smo pisali v članku o ergonomiji na delovnem mestu in o tem, kaj v resnici pomaga pri sedečem delu.

Počep: zakaj širina stopal spremeni bolečino

Marsikdo, ki ga pri počepu zaščiplje spredaj v kolku, je našel rešitev, ne da bi jo opazil: stopala postavi malce širše ali jih obrne bolj navzven, ščipanje popusti in počep gre naprej. To ni napaka, ampak trenutna rešitev telesa.

Zanimivo je nekaj drugega. Če sprememba položaja stopal simptom spremeni, se tkivo v tistih nekaj sekundah ni spremenilo. Spremenila se je pot, po kateri je kolk šel. To je koristen znak, da na simptom pomembno vplivata položaj in razporeditev giba.

Kaj lahko preverite sami

Naslednjič, ko počepnete, brez sile in brez globine, ki boli, opazujte troje in si zapišite:

1. pri kateri širini stopal se simptom pojavi in pri kateri izgine,
2. ali ga spremeni obrat stopal navzven,
3. ali se pojavi vedno na isti globini ali se skozi dan spreminja.

Tak zapis je na prvem pregledu bistveno uporabnejši od splošnega opisa »boli me kolk«, saj pokaže, v katerem delu giba se simptom pojavi in kaj ga spremeni.

Kadar se ščipanje pojavlja skupaj s klikanjem, zatikanjem in občutkom, da noga za trenutek popusti, je smiselno prebrati tudi, kaj izvid magnetne resonance o labrumu kolka pove in česa ne pove.

Je izvor bolečine kolk, križ ali zadnjica?

Ljudje pogosto ne vedo, kaj jih pravzaprav boli, ker so predeli tesno skupaj. Za osnovno orientacijo lahko uporabimo nekaj značilnih vzorcev, ki pa ne veljajo za vsakogar:

• Kolčni izvor se najpogosteje čuti spredaj, globoko v dimljah, včasih kot obroč okoli sprednje strani stegna. Pojavi se pri upogibu in obratu.
• Križ se čuti bolj po sredini in ob strani ledvenega dela, pogosto pri predklonu ali zaklonu, ne pa pri gibu, ki kolk zapre.
• Bolečina iz predela zadnjice se običajno čuti zadaj ali ob strani in lahko seva po zadnji strani stegna. Sedenje jo lahko poslabša, vendar zgolj po občutku ni vedno mogoče zanesljivo določiti izvora težave.

Razmejitev ni vedno mogoča po občutku, zato je v praksi bolj zanesljivo gledati, kateri gib simptom sproži, kot to, kje ga čutite. Če vas bolečina spremlja tudi med hojo, je koristen tudi članek o tem, kaj način hoje pove o tem, kje telo izgublja gibanje.

Če bolečina sega naprej v dimlje in ni jasno, ali izvira iz kolka ali od drugod, smo možne izvore razdelili v članku o tem, kako ločiti pet skupin vzrokov bolečine v dimljah.

Kdaj je zdravniški pregled prvi korak

Kinezioterapija pri bolečini, ki jo sproži položaj: naš pogled iz prakse

Pri kinezioterapiji ne začnemo z izbiro vaj glede na to, kje boli, ampak z diagnostiko telesa, torej s funkcionalno oceno gibanja. To ni medicinska diagnoza, ampak ocena, kako se telo organizira pri stoji, dihanju, hoji in gibalnih nalogah. Spodaj opisujemo model, ki ga uporabljamo v praksi, ne dokazanega vzročnega pojasnila.

Kje v svoji podporni ploskvi stojite

Pri bolečini, ki jo sproži položaj, nas najprej zanima, kje je telesna teža med stojo in gibom. Če je telesna teža med stojo izraziteje pomaknjena naprej, proti prstom in zunanjemu robu stopala, se lahko spremeni tudi mišična aktivnost, ki telo usmerja in stabilizira. Takšna strategija lahko vpliva na izvedbo gibov v nasprotno smer, na primer pri spuščanju v počep ali pri prehodu težišča nazaj.

Zato se pri takem vzorcu pogosto zgodi, da človek pri počepu ne more sesti nazaj, ampak gre samo navzdol, medenica pa se ob spustu zavrti naprej. Sprednji del kolka se s tem zapre prej, kot bi se sicer, in pojavi se znano ščipanje. Ta obrat medenice ni napaka, ampak način, kako si telo priskrbi gib, ki mu drugje manjka.

Kaj to pomeni za izbiro vaj

Če na težavo pomembno vplivata razporeditev teže in način izvedbe giba, zgolj raztezanje ali krepitev predela, kjer boli, pogosto ne odpravi razloga za nastanek simptoma. Vaja lahko celo okrepi prav tisto strategijo, zaradi katere se je kolk zaprl prezgodaj. Zato se pri vsaki izbiri vaje vprašamo tudi, katera vaja bi obstoječo prilagoditev še utrdila.

Kje ima kinezioterapija svojo mejo

Kinezioterapija naslavlja obremenitev in razporeditev gibanja. Kadar je omejitev strukturna, tega ne more spremeniti. Če se kljub prilagajanju programa pri ponovnem testiranju stanje ne spreminja, je to pomemben podatek in razlog za razmislek o dodatni diagnostiki. Ne obljubljamo odprave bolečine in ne postavljamo diagnoz na daljavo. Brez ocene lahko navedemo le splošne možnosti.

Pogosta vprašanja

Če vas zanima, kako poteka program, ki nastane po oceni, si oglejte osebno kineziološko obravnavo. Kje v Ljubljani nas najdete in kako poteka prvi obisk, je opisano na strani kineziolog v BTC Ljubljana.