Osteoartritis kolka: vzroki, simptomi in zdravljenje

Osteoartritis kolka je kronična bolezen, ki napade kolčni sklep in mišice okoli njega. To lahko povzroči poškodbe sklepa in zmanjša njegovo delovanje, kar posledično vodi do bolečin, omejene sposobnosti gibanja in slabše kakovosti življenja.

Osteoartritis kolka se pogosto imenuje “bolezen celotnega sklepa”, ker lahko prizadene vse dele sklepa, vključno s hrustancem, kostmi, sinovijo in mišicami okoli sklepa. Zaradi vnetja in mehanskega stresa (kot so ponavljajoče se gibanje ali prekomerna teža) pride do neravnovesja med razgradnjo in obnovo sklepnih struktur. Posledično se poveča tveganje za bolečine, omejeno gibljivost in poslabšanje kakovosti življenja.

Osteoartritis kolka (OA) je ena izmed najpogostejših in najbolj omejujočih bolezni, ki prizadene starejše ljudi. Pričakuje se, da bo okoli 25% ljudi, ki dočakajo 85 let, razvilo simptome osteoartritisa kolka. Prav tako je skoraj 10% verjetnost, da bodo ti ljudje potrebovali popolno zamenjavo kolka, ko bolezen doseže končno fazo.

Simptomi in znaki osteoartritisa kolka

Klinični znaki in simptomi osteoartritisa kolka vključujejo bolečino v sklepu in težave pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Značilnosti bolečine so naslednje:

  • Bolečina: postopoma se stopnjuje, lahko se pojavi v kolku ali dimljah in se širi v stegno, zadnjico ali koleno. Bolečina se lahko poslabša ponoči ali med mirovanjem, prav tako pa med fizično aktivnostjo, kar omejuje gibljivost in zmanjša razdaljo, ki jo oseba lahko prehodi.
  • Jutranja togost: pogosto se pojavi ob prebujanju ali po daljšem počitku.
  • Dodatni znaki: zatikanje, škripanje sklepa, nestabilnost, utrujenost, pa tudi stres in anksioznost, ki sta povezana z bolečino.

Ključni dejavniki tveganja za osteoartritis kolka

Dejavniki tveganja za osteoartritis kolka (OA) so razdeljeni na dve glavni ravni: na ravni posameznika in na ravni sklepa. Oba tipa dejavnikov tveganja se medsebojno dopolnjujeta in ne delujeta ločeno.

Dejavniki tveganja na ravni posameznika

  • Starejša starost: tveganje za OA se povečuje s starostjo.
  • Debelost: prekomerna teža dodaja pritisk na sklepe, kar lahko pospeši obrabo.
  • Genetika: določene genetske predispozicije lahko povečajo verjetnost za razvoj OA.
  • Ponavljajoč se stres in mehanska preobremenitev: ponavljajoči se stresni dejavniki, kot so dolgotrajno stoječe delo ali dvigovanje težkih bremen.
  • Poklici: nekateri poklici, kot so kmetovanje ali gradbeništvo, ki zahtevajo intenzivno fizično delo.
  • Športi z velikim vplivom: aktivnosti, kot so nogomet, rokomet, hokej in rokoborba, ki so še posebej obremenjujoče za sklepe.

Dejavniki tveganja na ravni sklepa

  • Acetabularna displazija: nepravilna oblika kolčnega sklepa, ki lahko vodi do nepravilne obremenitve in obrabe sklepa.
  • Femoroacetabularni zagozitveni sindrom (FAI): stanje, pri katerem pride do konflikta med stegnenico in kolčnim sklepom, kar ovira normalno gibanje.
  • Zdrs epifize kapice stegnenice: stanje, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, kjer se glava stegnenice zdrsne s svoje normalne pozicije.
  • Perthesova bolezen: bolezen, ki prizadene kolčni sklep pri otrocih, povzroča prekinitev krvnega pretoka do kolčne kosti.
  • Travma: poškodbe, kot so izpah kolka ali zlom kolka, ki lahko povzročijo OA.

Raziskave so pokazale tudi povezavo med oslabelostjo mišic kolka in spodnjih okončin ter OA. Mišična oslabelost je lahko posledica bolečine, neuporabe mišic ali nenormalne mehanike sklepa. Mišična oslabelost lahko pomembno vpliva na nepravilno delovanje sklepa, saj mišice igrajo ključno vlogo kot stabilizatorji, ki so bistveni za pravilno delovanje in zdravje sklepa.

Ob diagnostičnem pregledu pri nas bomo preverili vašo biomehaniko kolčnega sklepa – analizirali bomo vaš vzorec hoje, ocenili mišično moč in izvedli ciljne kineziološke teste. Na ta način bomo natančno ugotovili, kako preobremenjujete kolk ter kako lahko zmanjšamo pritisk na sklep in posledično ublažimo bolečine.

Naročite se na diagnostiko telesa

Diagnoza

Ameriško združenje za revmatologijo (American College of Rheumatology) je postavilo določene kriterije, ki se pogosto uporabljajo za diagnosticiranje osteoartritisa kolka v klinični praksi. Diagnoza osteoartritisa kolka se lahko pogosto postavi že na podlagi simptomov in kliničnih znakov, čeprav rentgenski pregledi lahko pomagajo potrditi diagnozo in spremljati napredovanje bolezni.

Kriterij A vključuje:

  • Bolečina v kolku
  • Notranja rotacija (gibanje kolka navznoter) manj kot 15 stopinj;
  • Stopnja sedimentacije eritrocitov (ESR) manj kot 45 mm/uro ali upogib kolka manj kot 115 stopinj, če ESR ni na voljo (ESR je preiskava, ki meri hitrost, s katero rdeče krvne celice potonejo na dno epruvete v eni uri, in je pokazatelj vnetja).

Kriterij B vključuje:

  • Bolečina v kolku;
  • Bolečina pri notranji rotaciji kolka;
  • Jutranja okorelost kolka, ki traja do 60 minut;
  • Starost nad 50 let.

Ti kriteriji pomagajo zdravnikom pri natančni diagnozi osteoartritisa kolka in pri odločanju o najboljšem načinu zdravljenja.

Razumevanje stopenj obrabe sklepa pri osteoartritisu kolka

Obstaja pet stopenj obrabe sklepa, ki pomagajo razumeti, kako se osteoartritis kolka razvija v sklepu:

Stopnja 0 – Normalen sklepni hrustanec.

  • Na tej stopnji sklepni hrustanec izgleda zdrav in normalen brez znakov obrabe.

Stopnja 1 – Dvomljivo zoženje sklepne reže z možno tvorbo osteofitov.

  • Osteofiti so majhne izrastke kosti, ki lahko začnejo rasti na robu sklepa. Na tej stopnji so morebitni znaki začetne obrabe.

Stopnja 2 – Možno zoženje sklepne reže z definitivno tvorbo osteofitov.

  • Zoženje sklepne reže pomeni, da je prostor med kostmi v sklepu manjši, kar lahko povzroči bolečino in omejeno gibljivost.

Stopnja 3 – Definitivno zoženje sklepne reže, zmerna tvorba osteofitov, nekaj skleroze in možna deformacija kostnih koncev.

  • Skleroza je zadebelitev ali tršanje kosti pod hrustancem v sklepu. Možna deformacija kostnih koncev kaže na nadaljnjo obrabo in poškodbo.

Stopnja 4 – Velika tvorba osteofitov, hudo zoženje sklepne reže z opazno sklerozo ter definitivno deformacijo kostnih koncev.

  • Na tej najvišji stopnji so spremembe v sklepu hude in lahko močno vplivajo na vsakodnevne aktivnosti in kakovost življenja.

Za spremljanje simptomatskega napredovanja bolezni lahko zdravniki uporabljajo tudi rezultate, ki jih sporočajo bolniki, kot so:

  • Oxford Hip Score: Vprašalnik, ki meri bolečino in funkcionalno sposobnost kolka.
  • WOMAC (Western Ontario and McMaster Universities Osteoarthritis Index): Oceni bolečino, togost in fizične omejitve.
  • Harris Hip Score: Meri rezultate po kirurškem posegu na kolku, vendar se pogosto uporablja tudi za ocenjevanje simptomov pri osteoartritisu.

Te metode omogočajo bolnikom in zdravstvenim delavcem boljše razumevanje in upravljanje osteoartritisa kolka.

Pristop k zdravljenju osteoartritisa kolka

Zdravljenje osteoartritisa kolka je usmerjeno k lajšanje simptomov. Običajno se začne šele, ko se pojavijo prvi simptomi, kar pomeni, da je bolezen do takrat že dobro uveljavljena in je sklep utrpel pomembno škodo. Glavni cilj zdravljenja je obvladovanje simptomov, kar je običajno le zmerno uspešno. Prizadevanja za razvoj intervencij, ki bi lahko spremenile potek bolezni, so bila do zdaj neuspešna.

Končna rešitev za napredovali osteoartritis kolka je kirurška zamenjava sklepa, kar je v bistvu nadomestitev poškodovanega sklepa z umetnim. To je pogosto zadnja možnost, ko druge metode obvladovanja bolečine in ohranjanja funkcije sklepa niso več učinkovite.

Med dejavniki tveganja za osteoartritis kolka je telesna teža eden izmed tistih, na katere lahko vplivamo. Aktivno spodbujanje izgube teže pri prekomerno težkih ali debelih bolnikih je ključnega pomena, saj lahko to zmanjša tveganje za razvoj bolezni in morda upočasni njeno napredovanje. Izobraževanje bolnikov o pomenu nadzora telesne teže je temeljna naloga v primarnem zdravstvenem varstvu in ima pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju te pogoste degenerativne bolezni.

Vpliv obrabe kolka na gibanje in mišično moč

Osebe z osteoartritisom kolka pogosto doživljajo zmanjšan obseg gibanja v kolku in oslabelost mišic v kolku in stegnu. Posebej prizadete so mišice abduktorja kolka in kvadriceps, ki je glavna mišica na sprednji strani stegna.

Biomehanske študije, ki preučujejo kako se ljudje premikajo in kako so njihova telesa obremenjena med gibanjem, so pokazale spremenjene vzorce hoje pri osebah z osteoartritisom kolka. Te spremembe so lahko kompenzatorne, kar pomeni, da posamezniki prilagajajo svoj način hoje, da bi zmanjšali bolečino in obremenitev na prizadetem kolku, ali pa so posledica drugih fizičnih okvar.

Poleg tega so pri ljudeh z artritisom spodnjih okončin pogosto ugotovljene težave z ravnotežjem in zmanjšana propriocepcija spodnjega uda. Propriocepcija je sposobnost zaznavanja položaja, gibanja in obremenitev naših udov, kar je ključno za ohranjanje ravnotežja. Slabša propriocepcija je povezana s povečanim tveganjem za padce, kar je še posebej problematično za starejše osebe.

Zaradi teh težav je pomembno, da zdravljenje osteoartritisa kolka vključuje strategije za izboljšanje moči in gibljivosti mišic ter ukrepe za izboljšanje ravnotežja in propriocepcije, da se zmanjša tveganje za padce in izboljša splošna kakovost življenja prizadetih oseb.

Vloga vadbe v obvladovanju osteoartritisa kolka

Vadba je temeljni element rehabilitacije pri osteoartritisu kolka in jo pogosto priporočajo tudi klinične smernice za obvladovanje te bolezni. Raziskave kažejo, da vadba prinaša majhne do zmerno velike koristi pri zmanjševanju bolečin in izboljšanju funkcionalnosti sklepa. Čeprav so dokazi za njeno učinkovitost pri osteoartritisu kolka nekoliko šibkejši kot pri osteoartritisu kolena, pa redna vadba lahko odloži potrebo po kirurški zamenjavi kolka in zmanjša stroške zdravstvenih storitev.

Brez Kinezioklinike bi moje bolečine v kolku še vedno omejevale vsakdanje življenje.”


Moja pot do olajšanja se je začela s strokovno podporo, ki mi je pomagala povrniti nadzor nad gibanjem –

kliknite za nadaljevanje.

Na katere vaje se moramo osredotočiti?

V okviru vadbene rehabilitacije so vključene različne aktivnosti, ki spodbujajo moč, gibljivost in aerobno kondicijo. Te vaje lahko izvajamo na suhem ali v vodi, kar omogoča prilagoditev glede na posameznikove sposobnosti in potrebe.

Poseben poudarek je na vajah za moč, ki ciljajo na utrjevanje globokih stabilizacijskih mišic kolka. Med najpomembnejše spadajo abduktorji in zunanji rotatorji. Krepitev teh mišic pomaga zmanjšati zatikanje sklepa, kar se pogosto pojavi, ko se kolk premika v položaje, ki povzročajo bolečino, kot so kombinacije fleksije (upogiba), notranje rotacije (obračanja navznoter) in adukcije (gibanja noge proti sredini telesa).

Redna vadba ne pripomore le k zmanjšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti, temveč tudi upočasnjuje napredovanje osteoartritisa kolka. S tem zmanjšujemo dolgoročne zaplete in morebitno potrebo po kirurških posegih. Z ustreznimi vajami se lahko bolniki izognejo poslabšanju stanja in ohranijo kakovost življenja.

Celostni pristop k obvladovanju osteoartritisa kolka v Kinezio kliniki

V Kinezio kliniki se zavedamo, da uspeh ni zagotovljen s hitrimi rešitvami, temveč s stalnim in individualnim pristopom. Zato:

  • Prilagodimo zdravljenje posamezniku: Za vsakega pacienta razvijemo personaliziran načrt zdravljenja, ki upošteva telesno strukturo, stopnjo obrabe sklepa in življenjski slog.
  • Spodbujamo aktivno sodelovanje: Pacienti so ključni del procesa, saj z rednim spremljanjem in prilagajanjem terapije izboljšujejo svojo gibljivost in zmanjšujejo bolečine.
  • Poudarjamo multidisciplinarno oskrbo: Sodelovanje s fizioterapevti, ortopedi in drugimi strokovnjaki zagotavlja celovito obravnavo in realne dolgoročne rezultate.
  • Podpiramo spremembe življenjskega sloga: Izobražujemo bolnike o pomembnosti nadzora telesne teže in prilagoditvah pri vsakodnevnih aktivnostih, da se zmanjša tveganje za nadaljnje poslabšanje stanja.

Ne dovolite, da bolečina in omejitve določajo vaše življenje. Čeprav ni hitre rešitve, vam lahko s strokovnim in celostnim pristopom pomagamo na poti do izboljšanja kakovosti življenja. Obrnite se na nas, če želite dolgoročno podporo in strokovno pomoč pri obvladovanju osteoartritisa kolka.

Naročite se na diagnostiko telesa

Rezervirajte termin

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je osteoartritis kolka in zakaj se pojavi?

Osteoartritis kolka je degenerativna bolezen sklepa, pri kateri se obrablja hrustanec v kolčnem sklepu. Sčasoma postane hrustanec tanjši, kar vodi do povečanja trenja med stegnenico in medenico. To povzroča bolečino, togost in omejeno gibljivost. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih ali kasneje, povezava pa je tudi s prirojenimi nepravilnostmi kolkov, prekomerno težo, starostjo in pretirano obremenitvijo sklepa (npr. pri intenzivnem športu ali težkem fizičnem delu). Zgodnje prepoznavanje simptomov in prilagojen pristop lahko upočasnita napredovanje bolezni ter olajšata vsakodnevno gibanje.

Značilni znaki vključujejo bolečino v predelu dimelj, zadnjice ali stegna, ki se lahko razširi po nogi navzdol. Najpogosteje se pojavi jutranja togost, ki traja nekaj minut, kasneje pa občutek omejene gibljivosti pri izvajanju gibov, kot je sedenje na stol ali vstajanje. Bolečina se navadno poslabša ob večjih obremenitvah, recimo pri hoji na daljše razdalje ali plezanju po stopnicah, in se lahko umiri po počitku. V napredni fazi se lahko pojavijo zvoki pokanja ali trenja v kolku, kar kaže na večjo obrabo hrustanca.

Zdravljenje je odvisno od resnosti simptomov in stopnje obrabe sklepa. Večina primerov se sprva obravnava s konzervativnimi metodami, kot so protibolečinska zdravila, fizioterapija, kinezioterapija in prilagoditev življenjskega sloga (znižanje telesne teže, če je to potrebno, ter optimizacija gibanja). Kineziolog ali lahko predpiše vaje za krepitev in raztezanje mišic okoli kolčnega sklepa, s čimer se zmanjša pritisk na prizadeti sklep. Operacija, na primer vstavitev umetnega kolka, je običajno zadnja možnost, rezervirana za primere, ko bolnik kljub konservativnim metodam ne more več obvladovati bolečin in omejitev pri vsakdanjih dejavnostih.

Nizkoobremenitvene aktivnosti, kot sta hoja ali plavanje (kravl, hrbtno plavanje), spodbujajo gibljivost sklepa brez prevelike obremenitve. Koristne so tudi ciljne vaje za moč in ravnotežje, npr. stoja na eni nogi, počepi z manjšim upogibom ali dvigovanje boka v ležečem položaju. Pri raztezanju se osredotočite na stegenske mišice, zadnjico in kolk, da izboljšate prožnost in zmanjšate pritisk na sklep. Pomembno je, da prilagodite intenzivnost vadbe glede na bolečino ter se pred začetkom novega programa vadbe posvetujete z zdravstvenim strokovnjakom ali kineziologom. Rednost in pravilna tehnika sta ključna za uspešen napredek.

Če opazite vztrajne bolečine, jutranjo togost, težave pri hoji ali občutno zmanjšano gibljivost, je posvet z zdravnikom smiseln. Posebno pozornost namenite, če se simptomi postopoma slabšajo in omejujejo vaše vsakdanje dejavnosti (npr. dvigovanje, oblačenje, hojo po stopnicah). Zdravnik lahko na podlagi pregleda in morebitnih slikovnih preiskav (rentgen, magnetna resonanca) postavi natančno diagnozo. Pravočasna obravnava, ki pogosto vključuje prilagojene vaje, kinezioterapijo in po potrebi zdravila, lahko olajša simptome in prepreči hitrejše napredovanje bolezni. V hujših primerih se boste morda pogovorili tudi o možnosti kirurškega zdravljenja.

Bennell, K. (2013). Physiotherapy management of hip osteoarthritis. Journal of physiotherapy59(3), 145-157.

Murphy, N. J., Eyles, J. P., & Hunter, D. J. (2016). Hip osteoarthritis: etiopathogenesis and implications for management. Advances in therapy33, 1921-1946.

Hall, M., van der Esch, M., Hinman, R. S., Peat, G., de Zwart, A., Quicke, J. G., … & Bennell, K. L. (2022). How does hip osteoarthritis differ from knee osteoarthritis?. Osteoarthritis and cartilage30(1), 32-41.

Kohn, M. D., Sassoon, A. A., & Fernando, N. D. (2016). Classifications in brief: Kellgren-Lawrence classification of osteoarthritis. Clinical Orthopaedics and Related Research®474, 1886-1893.

Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and treatment of hip and knee osteoarthritis: a review. Jama325(6), 568-578.

Wall, P. D., Dickenson, E. J., Robinson, D., Hughes, I., Realpe, A., Hobson, R., … & Foster, N. E. (2016). Personalised Hip Therapy: development of a non-operative protocol to treat femoroacetabular impingement syndrome in the FASHIoN randomised controlled trial. British journal of sports medicine50(19), 1217-1223.

Casartelli, N. C., Maffiuletti, N. A., Bizzini, M., Kelly, B. T., Naal, F. D., & Leunig, M. (2016). The management of symptomatic femoroacetabular impingement: what is the rationale for non-surgical treatment?. British journal of sports medicine50(9), 511-512.

Griffin, D. R., Dickenson, E. J., O’donnell, J., Awan, T., Beck, M., Clohisy, J. C., … & Bennell, K. L. (2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. British journal of sports medicine50(19), 1169-1176.

Preberite več