Osteoartritis kolka: vzroki, simptomi in zdravljenje

Osteoartritis kolka je kronična bolezen, ki napade kolčni sklep in mišice okoli njega. To lahko povzroči poškodbe sklepa in zmanjša njegovo delovanje, kar posledično vodi do bolečin, omejene sposobnosti gibanja in slabše kakovosti življenja.

Osteoartritis kolka je kronična bolezen, ki napade kolčni sklep in mišice okoli njega. To lahko povzroči poškodbe sklepa in zmanjša njegovo delovanje, kar posledično vodi do bolečin, omejene sposobnosti gibanja in slabše kakovosti življenja.

Osteoartritis se pogosto imenuje “bolezen celotnega sklepa”, ker lahko prizadene vse dele sklepa, vključno s hrustancem, kostmi, sinovijo in mišicami okoli sklepa. Bolezen povzroča vnetje, pri čemer dodaten mehanski stres (kot so ponavljajoče se gibanje ali prekomerna teža) lahko le še  poslabša stanje. To povzroča neravnovesje med razgradnjo in obnavljanjem sklepnih struktur, kar vodi do nadaljnjega poslabšanja stanja sklepa..

Razširjenost in posledice za starejše osebe

Osteoartritis kolka (OA) je ena izmed najpogostejših in najbolj omejujočih bolezni, ki prizadene starejše ljudi. Pričakuje se, da bo okoli 25% ljudi, ki dočakajo 85 let, razvilo simptome osteoartritisa kolka. Prav tako je skoraj 10% verjetnost, da bodo ti ljudje potrebovali popolno zamenjavo kolka, ko bolezen doseže končno fazo.

Simptomi in znaki osteoartritisa kolka

Klinični znaki in simptomi osteoartritisa kolka vključujejo bolečino v sklepu in težave pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Značilnosti bolečine so naslednje:

  • Bolečina, ki se postopoma stopnjuje, se lahko pojavi v kolku ali dimljah in se širi v stegno, zadnjico ali koleno.
  • Bolečina se lahko ponoči ali med mirovanjem poslabša, prav tako pa se lahko intenzivira med fizično aktivnostjo, kar lahko omeji gibljivost in zmanjša razdaljo, ki jo oseba lahko prehodi.
  • Bolečina je pogosto povezana z jutranjo togostjo ali togostjo po daljšem počitku.

Drugi simptomi osteoartritisa kolka vključujejo zatikanje in škripanje sklepa, nestabilnost sklepa, utrujenost ter stres in anksioznost, ki sta povezana z bolečino. Te težave lahko močno vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Ključni dejavniki tveganja za osteoartritis kolka

Dejavniki tveganja za osteoartritis kolka (OA) so razdeljeni na dve glavni ravni: na ravni posameznika in na ravni sklepa. Oba tipa dejavnikov tveganja se medsebojno dopolnjujeta in ne delujeta ločeno.

Dejavniki tveganja na ravni posameznika vključujejo:

  • Starejša starost: tveganje za OA se povečuje s starostjo.
  • Debelost: prekomerna teža dodaja pritisk na sklepe, kar lahko pospeši obrabo.
  • Genetika: določene genetske predispozicije lahko povečajo verjetnost za razvoj OA.
  • Ponavljajoč se stres in mehanska preobremenitev: ponavljajoči se stresni dejavniki, kot so dolgotrajno stoječe delo ali dvigovanje težkih bremen.
  • Poklici: nekateri poklici, kot so kmetovanje ali gradbeništvo, ki zahtevajo intenzivno fizično delo.
  • Športi z velikim vplivom: aktivnosti, kot so nogomet, rokomet, hokej in rokoborba, ki so še posebej obremenjujoče za sklepe.

Dejavniki tveganja na ravni sklepa vključujejo:

  • Acetabularna displazija: nepravilna oblika kolčnega sklepa, ki lahko vodi do nepravilne obremenitve in obrabe sklepa.
  • Femoroacetabularni zagozitveni sindrom (FAI): stanje, pri katerem pride do konflikta med stegnenico in kolčnim sklepom, kar ovira normalno gibanje.
  • Zdrs epifize kapice stegnenice: stanje, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, kjer se glava stegnenice zdrsne s svoje normalne pozicije.
  • Perthesova bolezen: bolezen, ki prizadene kolčni sklep pri otrocih, povzroča prekinitev krvnega pretoka do kolčne kosti.
  • Travma: poškodbe, kot so izpah kolka ali zlom kolka, ki lahko povzročijo OA.

Raziskave so pokazale tudi povezavo med oslabelostjo mišic kolka in spodnjih okončin ter OA. Mišična oslabelost je lahko posledica bolečine, neuporabe mišic ali nenormalne mehanike sklepa. Mišična oslabelost lahko pomembno vpliva na nepravilno delovanje sklepa, saj mišice igrajo ključno vlogo kot stabilizatorji, ki so bistveni za pravilno delovanje in zdravje sklepa.

Diagnoza

Ameriško združenje za revmatologijo (American College of Rheumatology) je postavilo določene kriterije, ki se pogosto uporabljajo za diagnosticiranje osteoartritisa kolka v klinični praksi. Diagnoza osteoartritisa kolka se lahko pogosto postavi že na podlagi simptomov in kliničnih znakov, čeprav rentgenski pregledi lahko pomagajo potrditi diagnozo in spremljati napredovanje bolezni.

Kriterij A vključuje:

  • Bolečina v kolku
  • Notranja rotacija (gibanje kolka navznoter) manj kot 15 stopinj;
  • Stopnja sedimentacije eritrocitov (ESR) manj kot 45 mm/uro ali upogib kolka manj kot 115 stopinj, če ESR ni na voljo (ESR je preiskava, ki meri hitrost, s katero rdeče krvne celice potonejo na dno epruvete v eni uri, in je pokazatelj vnetja).

Kriterij B vključuje:

  • Bolečina v kolku;
  • Bolečina pri notranji rotaciji kolka;
  • Jutranja okorelost kolka, ki traja do 60 minut;
  • Starost nad 50 let.

Ti kriteriji pomagajo zdravnikom pri natančni diagnozi osteoartritisa kolka in pri odločanju o najboljšem načinu zdravljenja.

Razumevanje stopenj obrabe sklepa pri osteoartritisu kolka

Obstaja pet stopenj obrabe sklepa, ki pomagajo razumeti, kako se osteoartritis kolka razvija v sklepu:

Stopnja 0 – Normalen sklepni hrustanec.

  • Na tej stopnji sklepni hrustanec izgleda zdrav in normalen brez znakov obrabe.

Stopnja 1 – Dvomljivo zoženje sklepne reže z možno tvorbo osteofitov.

  • Osteofiti so majhne izrastke kosti, ki lahko začnejo rasti na robu sklepa. Na tej stopnji so morebitni znaki začetne obrabe.

Stopnja 2 – Možno zoženje sklepne reže z definitivno tvorbo osteofitov.

  • Zoženje sklepne reže pomeni, da je prostor med kostmi v sklepu manjši, kar lahko povzroči bolečino in omejeno gibljivost.

Stopnja 3 – Definitivno zoženje sklepne reže, zmerna tvorba osteofitov, nekaj skleroze in možna deformacija kostnih koncev.

  • Skleroza je zadebelitev ali tršanje kosti pod hrustancem v sklepu. Možna deformacija kostnih koncev kaže na nadaljnjo obrabo in poškodbo.

Stopnja 4 – Velika tvorba osteofitov, hudo zoženje sklepne reže z opazno sklerozo ter definitivno deformacijo kostnih koncev.

  • Na tej najvišji stopnji so spremembe v sklepu hude in lahko močno vplivajo na vsakodnevne aktivnosti in kakovost življenja.

Za spremljanje simptomatskega napredovanja bolezni lahko zdravniki uporabljajo tudi rezultate, ki jih sporočajo bolniki, kot so:

  • Oxford Hip Score: Vprašalnik, ki meri bolečino in funkcionalno sposobnost kolka.
  • WOMAC (Western Ontario and McMaster Universities Osteoarthritis Index): Oceni bolečino, togost in fizične omejitve.
  • Harris Hip Score: Meri rezultate po kirurškem posegu na kolku, vendar se pogosto uporablja tudi za ocenjevanje simptomov pri osteoartritisu.

Te metode omogočajo bolnikom in zdravstvenim delavcem boljše razumevanje in upravljanje osteoartritisa kolka.

https://www.mdpi.com/diagnostics/diagnostics-12-02939/article_deploy/html/images/diagnostics-12-02939-g002-550.jpg

Pristop k zdravljenju osteoartritisa kolka: upravljanje simptomov in iskanje trajnejših rešitev

Zdravljenje osteoartritisa kolka je usmerjeno k lajšanje simptomov. Običajno se začne šele, ko se pojavijo prvi simptomi, kar pomeni, da je bolezen do takrat že dobro uveljavljena in je sklep utrpel pomembno škodo. Glavni cilj zdravljenja je obvladovanje simptomov, kar je običajno le zmerno uspešno. Prizadevanja za razvoj intervencij, ki bi lahko spremenile potek bolezni, so bila do zdaj neuspešna.

Končna rešitev za napredovali osteoartritis kolka je kirurška zamenjava sklepa, kar je v bistvu nadomestitev poškodovanega sklepa z umetnim. To je pogosto zadnja možnost, ko druge metode obvladovanja bolečine in ohranjanja funkcije sklepa niso več učinkovite.

Med dejavniki tveganja za osteoartritis kolka je telesna teža eden izmed tistih, na katere lahko vplivamo. Aktivno spodbujanje izgube teže pri prekomerno težkih ali debelih bolnikih je ključnega pomena, saj lahko to zmanjša tveganje za razvoj bolezni in morda upočasni njeno napredovanje. Izobraževanje bolnikov o pomenu nadzora telesne teže je temeljna naloga v primarnem zdravstvenem varstvu in ima pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju te pogoste degenerativne bolezni.

Vpliv osteoartritisa kolka na gibanje in mišično moč

Osebe z osteoartritisom kolka pogosto doživljajo zmanjšan obseg gibanja v kolku in oslabelost mišic v kolku in stegnu. Posebej prizadete so mišice abduktorja kolka in kvadriceps, ki je glavna mišica na sprednji strani stegna.

Biomehanske študije, ki preučujejo kako se ljudje premikajo in kako so njihova telesa obremenjena med gibanjem, so pokazale spremenjene vzorce hoje pri osebah z osteoartritisom kolka. Te spremembe so lahko kompenzatorne, kar pomeni, da posamezniki prilagajajo svoj način hoje, da bi zmanjšali bolečino in obremenitev na prizadetem kolku, ali pa so posledica drugih fizičnih okvar.

Poleg tega so pri ljudeh z artritisom spodnjih okončin pogosto ugotovljene težave z ravnotežjem in zmanjšana propriocepcija spodnjega uda. Propriocepcija je sposobnost zaznavanja položaja, gibanja in obremenitev naših udov, kar je ključno za ohranjanje ravnotežja. Slabša propriocepcija je povezana s povečanim tveganjem za padce, kar je še posebej problematično za starejše osebe.

Zaradi teh težav je pomembno, da zdravljenje osteoartritisa kolka vključuje strategije za izboljšanje moči in gibljivosti mišic ter ukrepe za izboljšanje ravnotežja in propriocepcije, da se zmanjša tveganje za padce in izboljša splošna kakovost življenja prizadetih oseb.

Vloga vadbe v obvladovanju osteoartritisa kolka

Vadba je ključni element rehabilitacije pri osteoartritisu kolka in je široko priporočena v kliničnih smernicah za obvladovanje te bolezni. Raziskave kažejo, da vadba lahko prinese majhne do zmerno velike koristi pri zmanjševanju bolečin in izboljšanju funkcionalnosti sklepa, čeprav so dokazi za njeno učinkovitost pri osteoartritisu kolka nekoliko šibkejši kot pri osteoartritisu kolena. Nedavne študije prav tako kažejo, da lahko redna vadba odloži potrebo po kirurški zamenjavi kolka in zmanjša stroške zdravstvenih storitev.

V okviru vadbene rehabilitacije so vključene različne aktivnosti, ki spodbujajo moč in gibljivost ter aerobno kondicijo. Te vaje lahko izvajamo na suhem ali v vodi, kar omogoča prilagoditev glede na posameznikove sposobnosti in potrebe.

Poseben poudarek je na vajah za moč, ki ciljajo na utrjevanje globokih stabilizacijskih mišic kolka. Med temi so še posebej pomembni abduktorj in zunanji rotatorji. Krepitev teh mišic pomaga zmanjšati zatikanje sklepa, ki se lahko pojavi, ko se kolk premika v položaje, ki pogosto povzročajo bolečino, kot so kombinacije fleksije (upogiba), notranje rotacije (obračanja navznoter) in adukcije (gibanja noge proti sredini telesa).

Vadba tako predstavlja ključno strategijo ne le za izboljšanje trenutnega stanja bolnikov z osteoartritisom kolka, temveč tudi za upočasnitev napredovanja bolezni in zmanjšanje dolgoročnih zapletov.

Celostni pristop k obvladovanju osteoartritisa kolka v Kinezio kliniki

Razumevanje in pravilno diagnosticiranje osteoartritisa kolka je ključno za uspešno obvladovanje te bolezni in izboljšanje kakovosti življenja pacientov. V Kinezio kliniki se zavedamo pomena celovitega pristopa pri obravnavi osteoartritisa, ki se začne s temeljito diagnostično oceno. Ta nam omogoča razkrivanje specifičnih anatomskih sprememb in funkcionalnih omejitev vašega kolčnega sklepa.

Za vsakega pacienta razvijemo personaliziran načrt zdravljenja, ki upošteva njegovo telesno strukturo, stopnjo obrabe sklepa in življenjski slog. Ta pristop nam omogoča, da zagotovimo najučinkovitejše metode za lajšanje bolečin in izboljšanje funkcionalnosti sklepa, prilagojene posameznikovim potrebam.

Naši kineziologi tesno sodelujejo s pacienti, da skupaj postavimo realne cilje za izboljšanje gibljivosti in moči mišic. Ta dinamičen dialog zagotavlja, da so pacienti aktivno vključeni v svoj proces rehabilitacije, kar povečuje njihovo motivacijo in izboljšuje končne rezultate.

Poleg tega pacientom pomagamo razumeti, kako njihove vsakodnevne aktivnosti vplivajo na simptome in kako lahko prilagoditve v gibanju zmanjšajo bolečine ter preprečijo nadaljnje poslabšanje stanja. Z izobraževanjem in usmerjanjem nudimo podporo za sprejemanje premišljenih odločitev o življenjskem slogu, ki lahko izboljšajo splošno dobrobit.

Vabimo vas, da se nam pridružite na poti do izboljšanja zdravja vašega kolka. Naša ekipa je pripravljena zagotoviti vso potrebno podporo, usmerjanje in strokovno zdravljenje za učinkovito obvladovanje osteoartritisa kolka. Ne dovolite, da bolečina in omejitve določajo vaše življenje — obrnite se na nas za celovito in skrbno obravnavo, ki vas bo korak za korakom vodila k boljši kakovosti življenja.

 

Brezplačni kineziološki posvet

Če niste prepričani, kaj storiti, in bi radi na kratko spregovorili o vaših težavah z nejasnimi bolečinami v kolku, smo vam na voljo za 15-minutni brezplačni online posvet (Zoom). Za brezplačni 15-minutni posvet s kineziologom se prijavite preko naše spletne rezervacijske platforme s klikom na gumb spodaj. 

V prvem koraku izberite možnost za posvet, nato izberite čas, ki vam ustreza, in sledite preostalim navodilom korak za korakom.

VIRI:

Bennell, K. (2013). Physiotherapy management of hip osteoarthritis. Journal of physiotherapy59(3), 145-157.

Murphy, N. J., Eyles, J. P., & Hunter, D. J. (2016). Hip osteoarthritis: etiopathogenesis and implications for management. Advances in therapy33, 1921-1946.

Hall, M., van der Esch, M., Hinman, R. S., Peat, G., de Zwart, A., Quicke, J. G., … & Bennell, K. L. (2022). How does hip osteoarthritis differ from knee osteoarthritis?. Osteoarthritis and cartilage30(1), 32-41.

Kohn, M. D., Sassoon, A. A., & Fernando, N. D. (2016). Classifications in brief: Kellgren-Lawrence classification of osteoarthritis. Clinical Orthopaedics and Related Research®474, 1886-1893.

Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and treatment of hip and knee osteoarthritis: a review. Jama325(6), 568-578.

Wall, P. D., Dickenson, E. J., Robinson, D., Hughes, I., Realpe, A., Hobson, R., … & Foster, N. E. (2016). Personalised Hip Therapy: development of a non-operative protocol to treat femoroacetabular impingement syndrome in the FASHIoN randomised controlled trial. British journal of sports medicine50(19), 1217-1223.

Casartelli, N. C., Maffiuletti, N. A., Bizzini, M., Kelly, B. T., Naal, F. D., & Leunig, M. (2016). The management of symptomatic femoroacetabular impingement: what is the rationale for non-surgical treatment?. British journal of sports medicine50(9), 511-512.

Griffin, D. R., Dickenson, E. J., O’donnell, J., Awan, T., Beck, M., Clohisy, J. C., … & Bennell, K. L. (2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. British journal of sports medicine50(19), 1169-1176.

 

Kontaktni podatki

Za vaje nam
pišite