Utesnitveni sindrom kolka: sprožilci bolečine in kinezioterapija

Utesnitveni sindrom kolka (FAI) je motnja, ki se pojavi zaradi prezgodnjega stika med zgornjim delom stegnenice in vdolbino medenice, znanega kot acetabulum. To vodi do bolečin in drugih težav v prednjem delu kolka. Diagnoza FAI se postavi na podlagi kombinacije simptomov, kliničnih znakov in slikovnih ugotovitev. Simptomi vključujejo bolečino, ki se lahko razširi na sprednji del kolka, občutek klikanja, zaklenjenosti sklepa, šibkosti in togosti

Diagnoza FAI se postavi na podlagi kombinacije simptomov, kliničnih znakov in slikovnih ugotovitev. Simptomi vključujejo bolečino, ki se lahko razširi na sprednji del kolka, občutek klikanja, zaklenjenosti sklepa, šibkosti in togosti

Pogostost in rizične skupine

Utesnitveni sindrom kolka (FAI) je pogosteje opazen pri mladih, aktivnih osebah, še posebej med športniki. Bolečina, ki je povezana z utesnitvenim sindromom kolka (FAI), se pogosto sproži med aktivnostjo, ki zahteva ponavljajoče se upogibanje kolka, kot so počepi ali tek. Prav tako se bolečina lahko pojavi pri dolgotrajnem vztrajanju v statičnem položaju upogiba kolka, kot je sedenje za pisalno mizo ali v avtomobilu. 

Med tvegane skupine za razvoj utesnitvenega sindroma kolka (FAI) ne spadajo samo mladi, aktivni ljudje, ampak tudi tisti, ki imajo že obstoječa bolezenska stanja kolka, pogosto razvita že v otroštvu. To vključuje bolezni kot so displazija kolka,
epifizioloza, motnje v razvoju acetabuluma ipd..

Čeprav sta obliki cam (stegnenični tip) in pincer (acetabularni tip) prisotni pri približno 30% splošne populacije, to ne pomeni, da vsi s takšnimi oblikami kosti razvijejo simptome FAI. Nekateri ljudje lahko imajo te značilne oblike stegnenice ali acetabuluma, vendar nikoli ne doživijo težav ali bolečin v kolku. Pravzaprav, dejstvo, da imajo nekateri te morfološke značilnosti brez kakršnih koli simptomov, kaže, da FAI ne vodi vedno v klinične težave

Patofiziologija

Patofiziologija utesnitvenega sindroma kolka (FAI) vključuje različne strukture kolka, ki lahko prispevajo k težavam in bolečinam v kolku.

Kostne strukture: Stegnenica (femur), medenica in acetabulum so ključni deli kolčnega sklepa, ki zagotavljajo njegovo pravilno delovanje in strukturno usmerjenost. Pri ljudeh s FAI pogosto najdemo deformacije na zgornjem delu stegnenice ali v acetabulumu, kar vodi do nepravilnega stika med temi kostmi.

Inertne strukture: To so strukture, ki ne generirajo gibanja, ampak zagotavljajo stabilnost, vključno z acetabularnim labrumom (obročastim hrustančnim obročem, ki obdaja zglobno votlino), sklepno ovojnico (tanka tkiva, ki obdajajo sklep) in skupino vezivnih tkiv. Te strukture so pomembne za zagotavljanje statične stabilnosti kolčnega sklepa. Pri FAI so te strukture pogosto poškodovane, kar lahko povzroči bolečine in nestabilnost sklepa.

Mišične strukture: Skeletne mišice okoli kolka podpirajo, nadzirajo in omogočajo gibanje. Te mišice zagotavljajo dinamično stabilnost kolka in medenice. Pri bolnikih s FAI lahko pride do oslabelosti mišic kolka, še posebej globokih mišic, ki so blizu poškodovanih struktur. To oslabitev mišic lahko nadomestijo sekundarne mišice, ki pa lahko s tem povzročijo preobremenitev sklepa in nadaljnje bolečine.

Nevromehanske strukture: Vključujejo nociceptorje (živčne končiče, ki zaznavajo bolečino) in mehanoreceptorje (živčne končiče, ki zaznavajo gibanje in položaj), ki so razporejeni po sklepu, vključno z acetabularnim labrumom. Te strukture prispevajo k občutku bolečine in zaznavanju gibanja sklepa.

Dinamična nestabilnost: To je stanje, kjer pride do prekomernega premikanja glave stegnenice glede na acetabulum, kar se lahko pojavi med vsakodnevnimi in športnimi aktivnostmi. Ta nestabilnost lahko privede do dodatne mehanske obremenitve na kolčni sklep in s tem do bolečin.

Ponavljajoče se mehanske obremenitve zaradi deformacij kosti, povezane s FAI, lahko dolgoročno privedejo do poškodb in strukturnih sprememb v kolčnem sklepu.

Klinični znaki in simptomi

Utesnitveni sindrom kolka (FAI) je značilen predvsem zaradi bolečine, ki se najpogosteje manifestira v kolku ali dimljah. Bolečina, ki je osrednji simptom FAI, se lahko močno razlikuje po lokaciji, naravi, intenzivnosti in sprožilcih. Pogosto jo občutijo pacienti v kolku in dimljah, lahko pa se pojavi tudi v zadnjici, stegnu, spodnjem delu hrbta, boku in celo kolenu.

Dodatni simptomi, ki jih lahko opazijo pacienti s FAI, vključujejo:

  • Klikanje ali zatikanje v kolku: pacienti lahko občutijo občasne zvoke ali občutke zatikanja med gibanjem kolka.
  • Togost: omejena gibljivost in težava pri izvajanju določenih gibov, kot je upogibanje ali obračanje, lahko kažejo na togost v kolčnem sklepu.
  • Omejen obseg gibanja: težave pri doseganju polnega obsega gibanja v kolku lahko omejijo vsakodnevne aktivnosti, kot je obuvanje čevljev ali vstajanje s stola.
  • Občutek nestabilnosti: nekateri bolniki lahko občutijo, da jim noga “popusti”, kar lahko povzroči negotovost pri hoji ali izvajanju dejavnosti, ki zahtevajo stabilen korak.

Ti simptomi so pogosto bolj izraziti med ali po intenzivnih aktivnostih in se lahko zmanjšajo z mirovanjem. Pacienti s FAI lahko imajo težave pri dolgotrajnem sedenju ali vožnji avtomobila, saj določeni položaji lahko poslabšajo simptome.

Pri sumu na utesnitveni sindrom kolka je nujno preveriti različne klinične znake, ki lahko kažejo na to stanje. To vključuje oceno gibalnih vzorcev, kot so hoja, stoja na eni nogi in počep, kar pomaga pri oceni funkcionalnosti in morebitnih omejitvah v gibanju. Poleg tega je priporočljivo s palpacijo (tipanjem) preveriti občutljivost mišic v kolčnem predelu, kar lahko razkrije boleče ali preobremenjene točke. Prav tako je ključno oceniti gibljivost kolka, še posebej notranjo rotacijo in upogib, saj omejitve v teh gibanjih pogosto spremljajo FAI.

Za nadaljnjo potrditev diagnoze se izvedejo specifični utesnitveni testi kolka, kot sta FADIR (upogib, primik, notranja rotacija) in FABER (upogib, odmik, zunanja rotacija). Ti testi pomagajo identificirati bolečino ali nelagodje, ki nastane zaradi specifičnih položajev.

Diagnoza

Za diagnozo utesnitvenega sindroma kolka (FAI) je pomembno pravilno oceniti stanje kolčnega sklepa in izključiti druge možne vzroke bolečine. Postopek diagnoze običajno vključuje več korakov:

  • Rentgensko slikanje: Najprej se opravi anteroposteriorno (AP) rentgensko slikanje medenice, ki omogoča pregled obeh kolčnih sklepov od spredaj proti zadaj. Poleg tega se opravi lateralni (stranski) pogled na vrat stegnenice simptomatičnega kolka. Ti posnetki pomagajo pri identifikaciji morebitnih cam ali pincer deformacij na kosteh, ki so značilne za FAI. Rentgenski posnetki lahko tudi razkrijejo druge vzroke bolečine v kolku, kot so zlomi ali artritis.

  • Presečno slikanje: Če so potrebne podrobnejše informacije o morfologiji kolka in stanju hrustanca ter labruma (obročast hrustanec, ki obdaja zglobno votlino kolka), se uporabi presečno slikanje, kot je magnetna resonanca (MRI). MRI je še posebej koristen, ker lahko natančno prikaže mehka tkiva, vključno z morebitnimi poškodbami hrustanca ali labruma, ki jih rentgenski posnetki ne morejo pokazati.

Ta diagnostični pristop omogoča zdravniku, da natančno določi naravo in obseg poškodb ali anomalij v kolčnem sklepu, kar je ključno za načrtovanje ustreznega zdravljenja.

Prvi koraki obravnave

Pri obravnavi utesnitvenega sindroma kolka (FAI) je pomembno prilagoditi zdravljenje posameznim potrebam pacienta, pri čemer so prvi koraki lahko različni glede na resnost simptomov in vsakodnevne aktivnosti pacienta. Zdravljenje se lahko začne s konzervativnimi metodami, nadaljuje z bolj intenzivno rehabilitacijo ali, če je potrebno, z operacijo. Tukaj je povzetek pristopov:

  1. Konzervativno zdravljenje:
    • Izobraževanje pacienta: Razumevanje, kako določene aktivnosti in položaji vplivajo na simptome, lahko pomaga pri zmanjševanju bolečin.
    • Spremembe življenjskega sloga in aktivnosti: Omejevanje ali prilagajanje aktivnosti, ki povzročajo bolečine, kot so določeni športi ali dolgotrajno sedenje.
    • Previdno opazovanje: Redno spremljanje simptomov in napredka je pomembno za prilagajanje zdravljenja, če je potrebno.
  2. Rehabilitacija:
    • Pod vodstvom kineziologa se lahko izvaja program, ki vključuje vaje za izboljšanje stabilnosti, moči in gibljivosti kolka. To vključuje:
      • Vaje za krepitev mišic: Osredotočanje na krepitev mišic kolka in trupa za izboljšanje podpore sklepu.
      • Vaje za izboljšanje gibljivosti: Povečanje razpona gibanja v kolku, da se zmanjšajo omejitve.
      • Nevromuskularni nadzor: Izboljšanje koordinacije med različnimi mišičnimi skupinami okoli kolka.
  3. Kirurško zdravljenje:
    • Če konzervativne metode in rehabilitacija ne prinesejo želenega izboljšanja, se lahko razmisli o kirurškem posegu. Operacije so lahko:
      • Artroskopska kirurgija: Minimalno invazivni postopek, ki omogoča kirurgu, da vstopi v sklep s tankimi instrumenti skozi majhne reze in popravi ali oblikuje kostne strukture.
      • Odprta kirurgija: Večji kirurški poseg, ki se uporablja, če so potrebni obsežnejši popravki.

Pomembno je, da se vsak načrt zdravljenja razvije individualno, odvisno od specifičnih potreb in ciljev pacienta, ob tem pa se redno spremlja napredek in prilagodi pristop, če je to potrebno.

Vpliv vadbe na funkcionalno okrevanje pri utesnitvenem sindromu kolka

Vpliv vadbe na obravnavo disfunkcij, povezanih z utesnitvenim sindromom kolka (FAI), lahko znatno izboljša nevromuskularno funkcijo in stabilnost kolčnega sklepa. Aktivna kinezioterapija, ki se osredotoča na krepitev mišic spodnjega uda, izboljšanje propriocepcije (zaznavanje položaja telesa) in zmanjšanje občutljivosti na bolečino (nocicepcija), je ključna za uspešno obvladovanje simptomov FAI. Tu je predstavljen osnovni protokol, ki ga lahko upoštevamo:

  1. Krepitev mišic spodnjega uda: Usmerjene vaje za krepitev mišic, ki vplivajo na funkcijo kolčnega sklepa, so ključne. To vključuje mišice, ki so odgovorne za zunanjo rotacijo (obračanje noge navzven), fleksijo (upogibanje kolka) in abdukcijo (dviganje noge stran od telesa). Te vaje pripomorejo k izboljšanju dinamične stabilnosti sklepa v vseh ravninah gibanja.
  2. Funkcionalne vaje za krepitev stabilnosti jedra in ravnotežja: Stabilnost trupa je pomembna za podporo in pravilno delovanje kolčnega sklepa. Vaje, ki ciljajo na jedro telesa, izboljšajo ravnotežje in zmanjšajo tveganje za nepravilne gibe, ki bi lahko povzročili nadaljnjo obremenitev kolka.
  3. Zmanjšanje anteriornega drsenja glave stegnenice v acetabulum: S krepitvijo specifičnih mišičnih skupin lahko zmanjšamo neželeno premikanje glave stegnenice naprej v zglobno votlino, kar zmanjšuje pritisk na acetabularni labrum. To ne le zmanjšuje bolečino, ampak tudi izboljšuje funkcijo sklepa.
  4. Postopna krepitev: redno povečevanje obremenitev pri vadbi pomaga pri krepitvi mišic, zmanjšuje vnetje in izboljšuje celokupno delovanje sklepa. Prav tako to progresivna pomaga pri obvladovanju simptomov, celo če je labrum že poškodovan.

Za uspešno uporabo teh tehnik je pomembno, da so vaje prilagojene individualnim potrebam in sposobnostim pacienta. Sodelovanje s strokovnjakom za kinezioterapjio, ki razume specifike FAI in je usposobljen za načrtovanje ustreznih rehabilitacijskih protokolov, je ključnega pomena za optimalne rezultate. Ta pristop ne le pomaga pri obvladovanju simptomov, temveč tudi pri izboljšanju kakovosti življenja pacientov.

Vaš prvi korak k optimalni obravnavi utesnitvenega sindroma kolka

Razumevanje in pravilno diagnosticiranje utesnitvenega sindroma kolka (FAI) je temelj za uspešno zdravljenje in dolgoročno izboljšanje vašega zdravstvenega stanja. V Kinezio kliniki poudarjamo pomen celovitega pristopa, ki se začne s temeljito diagnostično oceno, namenjeno razkrivanju specifičnih anatomskih in funkcionalnih posebnosti vašega kolčnega sklepa.

Za vsakega pacienta razvijemo personaliziran načrt zdravljenja, ki temelji na podrobnem razumevanju njegove telesne strukture in življenjskega sloga. Ta pristop nam omogoča, da zagotovimo najučinkovitejše in najvarnejše terapevtske metode, ki so prilagojene posameznikovim potrebam.

Kineziologi tesno sodelujejo s pacienti, da skupaj postavimo realne cilje okrevanja. Ta dinamičen dialog zagotavlja, da so pacienti aktivno vključeni v svoj proces zdravljenja, kar povečuje njihovo motivacijo in izboljšuje končne rezultate.

Naša klinika ne samo da odkriva osnovne vzroke za težave s kolkom, temveč pacientom tudi pomaga razumeti, kako njihove vsakodnevne aktivnosti vplivajo na simptome. To znanje omogoča pacientom, da sprejmejo premišljene odločitve o svojem življenjskem slogu, ki lahko zmanjšajo bolečine in preprečijo nadaljnje težave.

Vabimo vas, da se nam pridružite na poti do izboljšanja zdravja vašega kolka. Naša ekipa je pripravljena zagotoviti podporo, usmerjanje in strokovno zdravljenje, ki je potrebno za učinkovito obvladovanje FAI. Ne dovolite, da bolečina v kolku določa vaše življenje — obrnite se na nas za celovito in skrbno obravnavo, ki vas bo korak za korakom vodila k boljši kakovosti življenja.

Brezplačni kineziološki posvet

Če niste prepričani, kaj storiti, in bi radi na kratko spregovorili o vaših težavah z nejasnimi bolečinami v kolku, smo vam na voljo za 15-minutni brezplačni online posvet (Zoom). Za brezplačni 15-minutni posvet s kineziologom se prijavite preko naše spletne rezervacijske platforme s klikom na gumb spodaj. 

V prvem koraku izberite možnost za posvet, nato izberite čas, ki vam ustreza, in sledite preostalim navodilom korak za korakom.

VIRI:

Bennell, K. (2013). Physiotherapy management of hip osteoarthritis. Journal of physiotherapy59(3), 145-157.

Murphy, N. J., Eyles, J. P., & Hunter, D. J. (2016). Hip osteoarthritis: etiopathogenesis and implications for management. Advances in therapy33, 1921-1946.

Hall, M., van der Esch, M., Hinman, R. S., Peat, G., de Zwart, A., Quicke, J. G., … & Bennell, K. L. (2022). How does hip osteoarthritis differ from knee osteoarthritis?. Osteoarthritis and cartilage30(1), 32-41.

Kohn, M. D., Sassoon, A. A., & Fernando, N. D. (2016). Classifications in brief: Kellgren-Lawrence classification of osteoarthritis. Clinical Orthopaedics and Related Research®474, 1886-1893.

Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and treatment of hip and knee osteoarthritis: a review. Jama325(6), 568-578.

Wall, P. D., Dickenson, E. J., Robinson, D., Hughes, I., Realpe, A., Hobson, R., … & Foster, N. E. (2016). Personalised Hip Therapy: development of a non-operative protocol to treat femoroacetabular impingement syndrome in the FASHIoN randomised controlled trial. British journal of sports medicine50(19), 1217-1223.

Casartelli, N. C., Maffiuletti, N. A., Bizzini, M., Kelly, B. T., Naal, F. D., & Leunig, M. (2016). The management of symptomatic femoroacetabular impingement: what is the rationale for non-surgical treatment?. British journal of sports medicine50(9), 511-512.

Griffin, D. R., Dickenson, E. J., O’donnell, J., Awan, T., Beck, M., Clohisy, J. C., … & Bennell, K. L. (2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. British journal of sports medicine50(19), 1169-1176.

Slika:
https://orthoinfo.aaos.org/link/2849dd42979a4a0ab837c7fd3a84d437.aspx

Kontaktni podatki

Za vaje nam
pišite