Bolečina v dimljah ni ena sama težava, ampak mesto, kjer se srečajo mišice, kite, sramnična zrast, kolčni sklep, bezgavke, prebavila in sečila. Prav zato ni redko, da ostane dolgo neopredeljena. Pri razmejitvi najbolj pomaga, če pogledate, kaj bolečino sproži, kaj jo umiri in ali jo spremljajo znaki zunaj gibalnega sistema. V članku pet glavnih skupin vzrokov razdelimo tako, da boste lažje razumeli, kam bi lahko sodila vaša bolečina, kdaj težava verjetno ni več zgolj gibalna in kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč.
Na kratko
Bolečino v dimljah lahko okvirno razdelimo v pet glavnih gibalnih skupin: primikalke, iliopsoas, dimeljski predel, sramnično zrast in kolčni sklep. Poleg tega obstajajo tudi vzroki zunaj gibalnega sistema, na primer kila, povečane bezgavke ter težave s sečili ali rodili. Če bolečine ne sproži noben gib, je treba razmišljati tudi o drugih vzrokih.

Vsebina članka
- 1. Kje so dimlje in katere strukture se tam nahajajo?
- 2. Pet skupin vzrokov
- 3. Kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč?
- 4. Kila, mišica ali kolk?
- 5. Bolečina v dimljah pri ljudeh, ki niso športniki
- 6. Bolečina v dimljah pri ženskah
- 7. Zakaj samo raztezanje upogibalk kolka pogosto ni dovolj?
- 8. Kinezioterapija pri bolečini v dimljah: naš pogled iz prakse
- 9. Pogosta vprašanja
Kje so dimlje in katere strukture se tam nahajajo?
Dimlje so predel med spodnjim delom trebuha in zgornjim delom stegna, na obeh straneh sramnice. Na razmeroma majhnem prostoru se tam srečajo:
- primikalke (adduktorji), mišice notranje strani stegna, ki nogo vlečejo proti sredini,
- iliopsoas, globoka upogibalka kolka, ki poteka od ledvene hrbtenice čez medenico do stegnenice,
- sramnična zrast (simfiza), sklep, ki obe polovici medenice povezuje spredaj,
- dimeljski kanal s stenami trebušne stene, ki so pri kili šibka točka,
- kolčni sklep, ki leži globlje, kot večina ljudi misli, in se pogosto oglaša prav v dimljah,
- bezgavke, žile in živci, pa tudi bližina sečil in rodil.
Prav zaradi bližine različnih struktur se bolečina v dimljah lahko dolgo obravnava kot mišični nateg, čeprav njen izvor ni nujno mišičen.
Pet skupin vzrokov
Mednarodno soglasje strokovnjakov, znano kot Doha Agreement (2015), je bolečino v dimljah razvrstilo v jasne skupine. Soglasje je bilo pripravljeno za športnike, vendar je kot okvir razmišljanja uporabno tudi širše. Spodaj je razdelitev, dopolnjena s skupino vzrokov zunaj gibalnega sistema.
Pet skupin
Kam najverjetneje sodi vaša bolečina
Izberite skupino, ki najbolje opisuje, kdaj in kje vas boli. Razdelitev ne postavlja diagnoze; pripravi vas na pogovor s strokovnjakom.
- Boli pri stiskanju kolen skupaj, pri hitrih spremembah smeri in pri brcanju.
- Značilno je, da bolečino izzove aktivno delo mišice, ne le razteg.
- Pogosto se pojavi po povečanju obsega vadbe ali po vrnitvi k športu po premoru.
- Boli pri dvigu kolena proti prsim, pri vzpenjanju in pri vstajanju s stola.
- Pogosto se opisuje kot globoka bolečina spredaj, ki je ni mogoče natančno pokazati.
- Ta vzorec je mogoče zamenjati z bolečino, ki izvira iz kolčnega sklepa.
- Boli pri kašlju, kihanju, napenjanju in pri dvigovanju bremen.
- Občutljivost je nad dimeljsko vezjo, ne na notranji strani stegna.
- Pri tej skupini je pomembno izključiti dimeljsko kilo, kar opravi zdravnik s kliničnim pregledom.
- Boli po sredini spredaj, pogosto simetrično ali z manjšo prednostjo na eno stran.
- Poslabšajo jo tek, poskoki in menjave smeri, včasih tudi obračanje v postelji.
- V nosečnosti in po porodu je ta predel pogosto bolj občutljiv.
- Boli pri globokem upogibu z obratom: počep, obuvanje, vstop v avto, prekrižane noge.
- Ljudje jo pogosto pokažejo tako, da z dlanjo objamejo sprednji del kolka.
- Spremljajo jo lahko klikanje, zatikanje ali občutek, da noga za trenutek popusti.
Skupine se lahko prekrivajo. Pri istem človeku je lahko prisotnih več dejavnikov hkrati, zato razdelitev pomaga pri usmeritvi, ne postavlja diagnoze.
Če se prepoznate predvsem v zadnji skupini in bolečino sprožajo globoki upogibi z obratom, je smiselno prebrati tudi, zakaj je utesnitveni sindrom kolka vprašanje prostora in ne bolne strukture.
Kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč?
Večina bolečin v dimljah ni nevarnih, vendar nekateri znaki pomenijo, da kineziološka obravnava ni prvi korak.
Takoj poiščite nujno medicinsko pomoč
- Nenadna huda bolečina v modu ali dimljah pri moških, zlasti z oteklino, slabostjo ali bruhanjem
- Bula v dimljah, ki je nenadoma boleča, trda in je ni več mogoče potisniti nazaj, še posebej ob bruhanju ali ustavljenem odvajanju
- Huda bolečina po padcu ali močnem udarcu, zlasti če noge ne morete obremeniti
Čim prej pri zdravniku
- Vročina, mrzlica ali rdečina v predelu dimelj
- Kri v urinu, pekoče uriniranje ali bolečina v ledvenem predelu
- Tipne bezgavke, ki se večajo, ali nepojasnjena izguba telesne teže
- Bolečina, ki je ne sproži noben gib in je prisotna tudi ponoči
- Huda enostranska bolečina v nosečnosti
- Bolečina v dimljah ali kolenu pri otroku ali mladostniku, ki je začel šepati
Kila, mišica ali kolk?
To je najpogostejša negotovost. Spodnja tabela ne nadomešča pregleda, pokaže pa, katera vprašanja so smiselna. Kilo lahko potrdi ali izključi samo zdravnik s pregledom.
| Merilo | Bolj kaže na kilo | Bolj kaže na mišico ali kito | Bolj kaže na kolčni sklep |
|---|---|---|---|
| Kaj bolečino sproži | Kašelj, kihanje, napenjanje, dvigovanje | Aktivno delo mišice: stiskanje kolen, brcanje, sprint | Globok upogib z obratom: počep, obuvanje, vstop v avto |
| Kje boli | Nad dimeljsko vezjo, pogosto z občutkom pritiska | Na notranji strani dimelj ali na notranji strani stegna | Globoko, ljudje predel pogosto objamejo z dlanjo |
| Ali je kaj vidno ali tipno | Lahko je tipna izboklina, ki se ob naporu poveča | Občutljivost na dotik na določenem mestu | Ničesar ni videti niti otipati |
| Spremljajoči znaki | Občutek teže, redkeje slabost | Napetost po naporu, bolečina naslednji dan | Klikanje, zatikanje, občutek, da noga popusti |
| Odziv na mirovanje | Popusti, a se ob istem naporu vrne | Popusti in se ob postopni vrnitvi izboljša | Popusti, a se ob istem gibu vedno vrne |

Bolečina v dimljah pri ljudeh, ki niso športniki
Večina zapisanega o bolečini v dimljah je namenjena nogometašem in hokejistom. Veliko ljudi z bolečino v dimljah ni športnikov, težave pa se kljub temu lahko pojavijo zaradi sedenja, hoje, dela ali spremembe vsakodnevnih obremenitev. Vzorci so pri njih drugačni in jih je vredno poznati.
- Po dolgem sedenju. Kadar bolečino sproža predvsem sedenje, vožnja ali vstajanje s stola, je izvor pogosteje v kolčnem sklepu ali v iliopsoasu kot v primikalkah. Podrobneje smo o tem pisali v članku o tem, kaj pove sprožilec pri bolečini v kolku pri sedenju, vožnji in počepu.
- Po nenadni spremembi obsega hoje. Daljši pohod, dopust z veliko hoje, nova služba s stojo. Pogosto se ni spremenila struktura tkiva, temveč predvsem količina obremenitve.
- Po enkratnem dvigu bremena. Tu je smiselno izključiti kilo, tudi če izboklina ni vidna.
- Pri starejših. Z leti se pogosteje pojavi kolčni izvor, kar velja tudi za obrabo sklepa. O njej smo pisali v članku o osteoartritisu kolka in poteku obrabe.
Brezplačni priročnik
Štiri varne terapevtske vaje za kolkKadar bolečina v dimljah izvira iz kolka, so to vaje, ki jih največkrat uporabimo najprej.
Bolečina v dimljah pri ženskah
Pri ženskah je poleg naštetih gibalnih vzrokov pomembno upoštevati tudi izvore, povezane s sečili, rodili in nosečnostjo. Bolečina v dimljah je lahko povezana z rodili ali sečili, zato je ob spodnjih okoliščinah pregled pri zdravniku prvi korak, ne kineziološka obravnava:
- bolečina je vezana na menstrualni ciklus ali se z njim spreminja,
- spremljajo jo spremembe pri odvajanju vode, izcedek, vročina ali slabost,
- pojavila se je v nosečnosti ali po porodu in je huda ali enostranska.
Med nosečnostjo in po porodu se pogosto oglasi tudi sramnična zrast. Takrat je bolečina po sredini spredaj, poslabšata jo hoja in obračanje v postelji, obravnava pa je vezana na obdobje in mora biti usklajena z zdravnikom, ki nosečnost vodi.
Zakaj samo raztezanje upogibalk kolka pogosto ni dovolj?
Pri bolečini v iliopsoasu ali sprednjem delu kolka se pogosto priporoča raztezanje upogibalk kolka. Nekaterim lahko začasno pomaga, pri drugih pa ne prinese trajne spremembe. Razlog ni nujno v nepravilni izvedbi raztega.
Občutek zategnjenosti še ne pomeni nujno, da je mišica anatomsko skrajšana. Na občutek napetosti lahko vplivajo mišična aktivnost, položaj telesa in način obremenjevanja. Razteg lahko občutek začasno zmanjša, ne odpravi pa vedno razloga, zaradi katerega se napetost vrača.
Pri iliopsoasu je ta razlog pogosto vezan na to, kako telo upravlja obremenitev in kje je njegova teža. Če je človek s težo bolj naprej, mora imeti stalno prisotno dejavnost, ki ga poganja naprej in zadržuje. Iliopsoas je pri tem eden od udeležencev. Razteg ga za trenutek utiša, naloge pa mu ne odvzame, zato se občutek vrne.
Iz tega ne sledi, da je raztezanje nesmiselno. Sledi pa, da samo raztezanje pri marsikom ne bo dovolj in da je smiselno pogledati, katero nalogo ta mišica sploh opravlja.
Kinezioterapija pri bolečini v dimljah: naš pogled iz prakse
Pri kinezioterapiji ne začnemo z izbiro vaj glede na mesto bolečine, ampak z diagnostiko telesa, torej s funkcionalno oceno gibanja. To ni medicinska diagnoza in ne izključuje vzrokov zunaj gibalnega sistema. Spodaj opisujemo model, ki ga uporabljamo v praksi, ne dokazanega vzročnega pojasnila.
Prvi korak je razmejitev
Pri dimljah je prvo vprašanje vedno, ali je težava sploh gibalna. Če bolečine ne sproži noben gib, če je prisotna tudi ponoči, če jo spremljajo vročina, spremembe pri odvajanju vode ali tipna bula, obravnava gibanja ni prvi korak in človeka napotimo naprej. To ni izogibanje, ampak del odgovorne obravnave.
Kaj pregledamo, kadar je težava gibalna
- Kaj mora ta predel opravljati. Primikalke in iliopsoas nista le mišici, ki se skrčita. Sodelujeta pri tem, kako telo prenaša težo z ene noge na drugo in kako obvladuje obrat medenice.
- Koliko obrata je kolku na voljo. Kadar je notranja rotacija omejena, si telo gib izposodi drugje, pogosto z obratom medenice, in obremenitev v dimeljskem predelu naraste.
- Kje je telesna teža. Če je človek s težo bolj naprej, so upogibalke kolka pogosteje ves čas v uporabi, tudi kadar bi lahko počivale.
- Kaj se je spremenilo tik pred pojavom simptomov. Nov obseg vadbe, nova obutev, nova služba, daljši pohodi. Pogosto je to bolj povedno kot sam pregled.
Najprej ugotovimo, ali je težava gibalna. Če ni, vas napotimo naprej, preden karkoli začnemo.
Izmerimo obsege giba in opazujemo izvedbo: stoja na eni nogi, počep, hoja, prehodi.
Oblikujemo najverjetnejšo razlago, katero nalogo ta predel opravlja in zakaj je preobremenjen.
Izberemo vaje, ki naslavljajo prepoznano omejitev, ne mesta bolečine.
Isti test ponovimo in primerjamo. Če se ni spremenilo nič, razlago popravimo.
Kje ima kinezioterapija svojo mejo
Kinezioterapija naslavlja obremenitev in razporeditev gibanja. Kile ne zapre, okužbe ne zdravi in vzrokov v sečilih ali rodilih ne obravnava. Če se pri ponovnem testiranju kljub prilagajanju programa nič ne premakne ali če se simptomi stopnjujejo, je to podatek, da je potrebna zdravniška ocena. Ne obljubljamo odprave bolečine in ne postavljamo diagnoz na daljavo.
Diagnostika telesa
Ugotovite, katero nalogo ta predel opravljaOcena gibanja pokaže, zakaj je dimeljski predel preobremenjen in katera vadba je za vas smiselna.

Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja
Kaj povzroča bolečino v dimljah, če nisem športnik
Kako ločim dimeljsko kilo od natega mišice
Ali je bolečina v dimljah lahko od kolka
Zakaj me dimlje bolijo samo na eni strani
Kaj pomeni oteklina ali bula v dimljah
Ali smem z bolečino v dimljah vaditi
Katere vaje pomagajo pri bolečini v dimljah
Kdaj je bolečina v dimljah nujno stanje
Kinezio klinika
Bolečina v dimljah, ki je nihče ni opredelil
Na oceni gibanja najprej razmejimo, ali je težava gibalna, in šele nato določimo naslednji korak. Brez obljub, z jasnimi merili.
Rezervirajte terminČe imate izvid magnetne resonance in bolečina izvira iz kolka, je koristno branje tudi, kaj izvid o labrumu kolka pove in česa ne pove. Kako poteka program, ki nastane po oceni, je opisano na strani osebna kineziološka obravnava.
Vir
- Weir, A., Brukner, P., Delahunt, E. in sod. (2015). Doha agreement meeting on terminology and definitions in groin pain in athletes. British Journal of Sports Medicine, 49(12), 768–774.


