Rehabilitacija po operaciji rotatorne manšete: faze in kdaj začne kineziologija

Rehabilitacija po operaciji rotatorne manšete običajno traja več mesecev. Začne se z zaščito zašite tetive, nadaljuje s postopnim vračanjem gibljivosti in moči ter konča z vrnitvijo k zahtevnejšim opravilom. Potek okrevanja določi kirurg, saj zašita tetiva potrebuje čas, da se ponovno priraste na kost. V začetnem obdobju po njegovem protokolu običajno sodeluje fizioterapevt. Pri nas se kineziološka obravnava vključi po akutni oziroma zaščitni fazi, ko kirurg dovoli samostojno gibanje in postopno večanje obremenitve. Za napredovanje sta pomembna tako dovoljenje kirurga kot dejanska zmogljivost rame, ne samo število tednov od operacije.

O tem, kaj se zgodi med operacijo in kdaj je ta potrebna, pišemo v članku, ki pojasnjuje, kdaj je pri rupturi supraspinatusa smiselna operacija in kdaj vadba. Širši pregled možnih vzrokov za bolečine v rami glede na mesto bolečine, najdete v ločenem članku. V tem članku pa pojasnjujemo okrevanje po operaciji.

Zakaj celjenje in rehabilitacija po operaciji rotatorne manšete trajata več mesecev?

Okrevanje traja več mesecev, ker se mora tetiva, ki jo kirurg s šivi ponovno pritrdi na kost, postopoma zaceliti na mestu pritrditve. Šivi na začetku zagotavljajo oporo, tkivo pa zori in postaja odpornejše na obremenitve šele s časom. Podobno kot sveže ulit beton lahko nekaj obremenitve prenese prej, kot doseže svojo končno trdnost, tudi operirane tetive ne smemo prehitro izpostaviti težjim opravilom.

V raziskavi so z magnetno resonanco spremljali 113 ljudi po artroskopskem šivanju rotatorne manšete. Pri 19 se je v prvem letu pokazala ponovna raztrganina. Večina teh raztrganin je nastala med 6. in 26. tednom po operaciji, povprečno okoli 19. tedna; pozneje so jih ugotovili redkeje. To so podatki iz proučevane skupine in ne napoved za posameznika.

Podatki ne pomenijo, da boste tudi vi doživeli ponovno raztrganino. Pojasnjujejo pa, zakaj je treba biti med drugim in šestim mesecem pozoren na dovoljene obremenitve. Bolečina se lahko zmanjša in gibljivost izboljša, še preden je tetiva pripravljena na težje delo. Na tveganje vplivajo tudi velikost prvotne raztrganine, kakovost tetive in starost. O tem, kaj je varno za vašo ramo, odloča kirurg.

Faze rehabilitacije po operaciji rotatorne manšete

Večina rehabilitacijskih protokolov se začne z zaščito zašite tetive, nato sledi postopno vračanje gibljivosti in moči ter nazadnje zahtevnejših dejavnosti. Spodaj navedeni časovni okviri izhajajo iz soglasja ameriškega združenja terapevtov za ramo in komolec. So le orientacija, ne navodila za samostojno vadbo: kirurg jih prilagodi velikosti raztrganine, kakovosti tetive in poteku operacije.

Kdaj je po operaciji rotatorne manšete primeren začetek kineziološke obravnave?

Kineziološka obravnava se pri nas običajno začne po začetni zaščitni fazi, ko kirurg dovoli aktivno gibanje in pozneje postopno obremenjevanje. To ne pomeni, da je tetiva takrat že povsem zaceljena. V zgodnjem obdobju poteka fizioterapija v skladu s kirurgovim protokolom in dovoljenimi pasivnimi gibi. Kineziolog nato pomaga razvijati samostojno gibanje roke, usklajevanje gibov lopatice in prsnega koša ter postopno moč za opravila doma, pri delu in športu. Fizioterapija in kineziologija se lahko tudi prekrivata.

Kaj lahko upočasni okrevanje po operaciji rotatorne manšete?

Okrevanje lahko upočasnijo prezgodnje obremenjevanje tetive, predolgo izogibanje dovoljenim gibom in prekinitev vadbe, še preden se povrne potrebna moč. Pomembno je tudi, kako pri dvigu sodelujejo drugi deli telesa. Ko operirana rama še ne zmore gibanja, si lahko pomagate tako, da jo dvignete proti ušesu, nagnete trup vstran ali močneje napnete vratne mišice. To so lahko začasne prilagoditve, ne nujno napake. Če pa tak način gibanja vztraja tudi pozneje in vas omejuje, ga je smiselno vključiti v oceno in rehabilitacijo. Posebej pomembno je, da po zaključeni začetni fizioterapiji ne opustite nadaljnjega, za vas dovoljenega razvijanja gibljivosti in moči.

• Prezgodnja obremenitev: ko bolečina popusti, lahko človek začne nositi bremena ali delati nad glavo, še preden je zašita tetiva pripravljena na takšno obremenitev.
• Prepozna obremenitev: strah pred gibanjem ali predolga zaščita po koncu obdobja, ki ga določi kirurg, lahko prispevata k zmanjšani gibljivosti in mišični moči.
• Omejen zasuk navzven: obračanje nadlakti navzven je po operaciji lahko posebej omejeno; obseg gibanja povečujemo postopno in pod vodstvom strokovnjaka, brez raztezanja na silo.
• Konec vadbe s koncem fizioterapije: rama lahko zmore osnovna dnevna opravila, vendar ostaneta moč in gibljivost za zahtevnejše naloge nezadostni; nekateri se zato sprijaznijo z bolečino ob obremenitvi.

Kaj pri kineziološki obravnavi preverimo po operaciji rotatorne manšete?

Pri kineziološki obravnavi po operaciji rotatorne manšete ocenimo, kako sami dvigujete in obračate roko ter kako pri tem sodelujejo lopatica, prsni koš in trup. Preverimo tudi, ali si pri gibanju pomagate z izrazitim dvigovanjem rame ali nagibanjem telesa. Čeprav je tkivo po operaciji spremenjeno, se lahko gibljivost in zmogljivost izboljšujeta. Zato napredek spremljamo s ponovljivimi meritvami skozi čas in ga primerjamo z začetnim stanjem po operaciji, pri čemer upoštevamo tudi sposobnosti pred poškodbo.

Pri nekaterih strankah po rupturi opažamo bolj naprej pomaknjena ramena oziroma zaokrožen položaj zgornjega dela trupa. Tak položaj se lahko pojavlja tudi po operaciji, ko je bila roka dalj časa zaščitena v opornici pred telesom. Lahko vpliva na gibanje lopatice in porazdelitev obremenitev, sam po sebi pa ne dokazuje povečanega pritiska na zašito tetivo. Pri obravnavi zato preverimo tudi napetost sprednjih prsnih mišic ter gibljivost prsnega koša in lopatice. Kadar je to smiselno in kirurg dovoljuje, s prilagojenimi vajami najprej izboljšujemo dovoljeni obseg in nadzor gibanja, nato pa postopoma dodajamo krepitev.

Med zadnjimi koraki so tudi hitri in manj predvidljivi gibi, na primer lovljenje žoge, poskus prestrezanja padajočega predmeta ali hitro seganje po predmetu. Pri takih nalogah se morate odzvati brez dolgega razmišljanja o položaju rame. Preverjajo, ali je gibanje postalo dovolj zanesljivo za vsakodnevne in športne odzive. S takšnimi vajami začnemo šele, ko so dovoljeni in je nadzor pri počasnejših gibih ustrezen.

Vsakdan po operaciji rame: spanje, opornica in vožnja

V prvih tednih po operaciji so pogosta vprašanja o spanju, opornici in vožnji. Pri vseh dejavnostih imajo prednost navodila kirurga. Splošno lahko upoštevate naslednje:

• Opornica po operaciji rame pomaga zaščititi zašito tetivo. Nosite jo toliko časa in na način, ki ga določi kirurg, tudi med spanjem, kadar je to predpisano.
• Spanje po operaciji rame je mnogim udobnejše v polsedečem položaju. Blazina pod komolcem lahko podpre operirano roko in prepreči, da bi zdrsnila nazaj. Ko kirurg dovoli ležanje na boku, lahko pomaga spanje na neoperirani strani z blazino v objemu. Več o tem, zakaj rama ponoči boli bolj in kako si postlati, smo opisali posebej.
• Vožnja med uporabo opornice praviloma ni varna. O vrnitvi za volan se dogovorite s kirurgom in upoštevajte, ali lahko roko dovolj hitro in zanesljivo uporabite za varno upravljanje vozila.
• Vrnitev na delo je odvisna od zahtev delovnega mesta. Pisarniško delo je lahko izvedljivo prej kot dvigovanje bremen ali delo z rokami nad glavo, vendar tudi pri njem veljajo omejitve kirurga.

Kateri znaki po operaciji rame zahtevajo nujno zdravniško pomoč?

Določena bolečina po operaciji je pričakovana, vendar nekateri simptomi lahko pomenijo zaplet. Takrat ne nadaljujte z vajami, temveč pravočasno poiščite ustrezno zdravniško pomoč.

Koliko časa traja rehabilitacija po operaciji rame

Okrevanje po operaciji rotatorne manšete navadno traja več mesecev. Nekateri protokoli predvidevajo začetek krepitve okvirno okoli 12. tedna, delo nad glavo in šport pa sledita pozneje, ko sta dovoljena in rama doseže potrebno zmogljivost. Natančnega roka ni mogoče napovedati brez podatkov o velikosti raztrganine, kakovosti tetive, starosti, vsakodnevnih zahtevah in poteku vadbe.

Okrevanje ni vedno enakomerno: po povečanju dovoljene obremenitve se lahko izmenjujejo boljši in slabši dnevi. Napredek spremljajte tudi pri konkretnih opravilih, ki so za vašo fazo že dovoljena: oblačenje jakne, česanje, seganje na polico, nošenje vrečke in udobje pri spanju. Zapišite si začetne zmožnosti in spremembe skozi tedne. Če se stanje občutno poslabša, se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Pogosta vprašanja o rehabilitaciji po operaciji rotatorne manšete