Bolečine v rami
23 aprila, 2025
Saša Tekić

Bolečine v rami – Najpogostejše poškodbe in njihov pomen

Naročite se

Ste že kdaj hoteli obleči jakno ali si umiti lase, pa vas je v rami tako zbodlo, da ste morali takoj nehati? Morda vas boli samo pri določenem gibu ali pa imate občutek, kot da rama preprosto ‘ne dela več kot bi morala’.

Bolečine v rami niso le nadležne – lahko popolnoma ohromijo naše vsakodnevne navade. Česanje las, vožnja avtomobila, spanje na boku ali celo rokovanje – vse to postane izziv. Ker ramo sestavlja zapleten sistem kosti, mišic, kit in živcev, je razumevanje bolečine pogosto težavno. Včasih vzrok sploh ni v rami, temveč v vratu ali celo v hrbtenici.

Dobra novica? Večina bolečin v rami sledi določenim vzorcem, odvisno od mesta, kjer jih občutimo – in prav to vam bo pomagalo bolje razumeti, kaj se dogaja z vašo ramo.

V nadaljevanju boste našli pregled najpogostejših težav, razvrščenih glede na sprednji (anteriorni), zunanji (lateralni) in zadnji (posteriorni) del rame. Vsaka skupina vključuje:

Najpogostejše vzroke bolečine,
Njihove značilne znake,
In kako lahko vplivajo na gibljivost vaše rame.

Opomba: Ta seznam ni popoln, vendar ponuja jasen okvir, ki vam bo pomagal prepoznati svojo težavo in razmisliti o naslednjih korakih – naj gre za počitek, vaje ali obisk strokovnjaka.

Vsebina članka

1 BOLEČINE V RAMI NA ZUNANJI STRANI
2 Utesnitveni sindrom rame
3 Poškodba rotatorne manšete
4 Zamrznjena rama (adhezivni kapsulitis)
5 Artroza ramenskega sklepa
6 BOLEČINE V RAMI NA SPREDNJI STRANI
7 Ruptura supraspinatus mišice
8 Vnetje tetive dolge glave bicepsa
9 Artroza akromioklavikularnega (AC) sklepa
10 Poškodba labruma
11 Nestabilnost ramenskega sklepa
12 BOLEČINE V RAMI NA ZADNJI STRANI
13 Ukleščen živec v vratni hrbtenici (cervikalna radikulopatija)
14 Pogosta vprašanja in odgovori

BOLEČINE V RAMI NA ZUNANJI STRANI

Utesnitveni sindrom rame

Sindrom se pojavlja predvsem pri osebah srednjih let in starejših, še posebej pri tistih, ki pogosto dvigujejo roke nad glavo – tako pri športnih aktivnostih (plavanje, tenis, odbojka) kot tudi pri hišnih ali poklicnih opravilih (pleskanje stropov, zidarska dela, montažna dela). Najpogostejši je v šestem desetletju starosti.

Nastanek

Sindrom nastane zaradi dolgotrajne preobremenitve ramenskih struktur. Ko večkrat dvigujemo roko, se prostor pod kostjo v rami, imenovano akromion, zoži. V tem prostoru se nahajajo tetive in sluzna vrečka (burza), ki zaradi pomanjkanja prostora začnejo drgniti ob kost. Če se to ponavlja dalj časa, lahko pride do vnetja teh struktur, kar povzroči bolečine in omejeno gibanje rame.

Specifični znaki

Ena najpogostejših težav pri tem sindromu je topa bolečina, ki se običajno pojavi na vrhu rame (ob akromiju) ali na zunanji strani. Bolečina se lahko širi tudi proti sprednji strani nadlahti.

Kdaj se bolečina pojavi?

Najpogosteje jo občutimo pri naslednjih gibih:

ko roko dvignemo vstran,
pri dvigu roke nad glavo,
ko roko zavrtimo nazaj (na primer pri oblačenju jakne),
ali ko ležimo na prizadeti rami.

Bolečina ponoči

Bolečina se pogosto poslabša ponoči in lahko močno moti spanec – predvsem če ležimo na prizadeti strani.

Značilen boleči lok

Posebej značilna je bolečina med dvigovanjem roke, in sicer v kotu med 70° in 120° – to imenujemo boleči lok. To je del giba, kjer je bolečina najmočnejša.

Gibljivost

Na začetku je gibljivost rame še vedno dobra – tako aktivna (ko rame premikate sami) kot pasivna (ko vam nekdo drug pomaga pri gibu). Vendar pa gibanje omejuje predvsem bolečina, ne okorelost. Zaradi tega pacienti pogosto ne morejo dvigniti roke do konca.

Poškodba rotatorne manšete

Raztrganine tetiv v rami (rotatorne manšete) so pogostejše, ko se staramo.

Pri mladih, mlajših od 20 let, se pojavijo redko – pri približno 1 od 10 oseb.
Pri starejših od 80 let pa jih ima že več kot polovica.

Zakaj pride do raztrganin?

Pri starejših od 50 let so te poškodbe večinoma posledica obrabe, ki se sčasoma nabira. Tetive postajajo šibkejše zaradi staranja in drobnih poškodb, ki se kopičijo.

Pri mlajših ljudeh pa do raztrganine običajno pride nenadoma, zaradi poškodbe – na primer ob padcu na ramo ali ob dvigu zelo težkega predmeta.

Nastanek

Akutna poškodba nastane nenadoma, običajno zaradi poškodbe pri padcu ali med športno dejavnostjo. Takrat pride do takojšnje raztrganine tetive.

Degenerativna poškodba nastaja počasi skozi čas. Tetiva se začne postopoma obrabljati zaradi ponavljajočih se mikroskopskih poškodb, dolgotrajnega vnetja in slabše prekrvavitve. To je pogostejše pri starejših osebah.

Specifični znaki

Pri raztrganinah rotatorne manšete se pogosto pojavi topa bolečina, ki jo običajno čutimo na sprednji ali zunanji strani rame. Bolečina se pogosto poslabša pri dvigovanju rok nad glavo in je še posebej moteča ponoči, saj lahko moti spanec. Večina ljudi s to težavo poroča o nočnih bolečinah.

Ko pride do večje ali popolne raztrganine, se pojavi tudi mišična oslabelost. Takrat postane težko dvigniti roko ali jo zadržati v zraku, kar lahko močno vpliva na vsakodnevna opravila.

Gibljivost

Gibljivost rame je v takih primerih lahko precej spremenjena. Aktivno dvigovanje roke (torej takrat, ko roko dvignemo sami) je oteženo ali celo nemogoče, še posebej pri popolni raztrganini, kjer lahko pride do pojava, imenovanega pseudoparaliza – stanje, pri katerem človek sam ne more več dvigniti roke nad 90 stopinj. Kljub temu pa je pasivna gibljivost (ko nekdo drug premika roko) običajno še vedno ohranjena, a je gibanje vseeno oteženo zaradi bolečine in pomanjkanja moči v mišicah.

Zamrznjena rama (adhezivni kapsulitis)

Zamrznjena rama je težava, ki najpogosteje prizadene ljudi med 40. in 60. letom starosti, povprečno okoli 55 let. Pojavlja se nekoliko pogosteje pri ženskah. Nekatera zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen in bolezni ščitnice, povečajo tveganje za njen nastanek. Prav tako se lahko razvije po poškodbi, operaciji ali daljši nepremičnosti rame – na primer po nošenju opornice.

Bolezen se razvija počasi. V začetni fazi pride do vnetja in zadebelitve sklepne ovojnice v rami. Ta postane manj prožna in začne se brazgotiniti, kar povzroči postopno izgubo gibljivosti sklepa. Ta proces običajno traja več mesecev.

Nastanek

Specifični znaki

V zgodnji fazi je bolečina pogosto zelo močna, lahko je prisotna tudi v mirovanju in ponoči, kar pogosto moti spanec. Kasneje, ko bolečina nekoliko popusti, se začne pojavljati izrazita togost. Roka postane težko premakljiva, kar močno vpliva na vsakodnevne aktivnosti – na primer pri dvigu roke nad glavo, oblačenju, ali ko poskušamo seči v zadnji žep. Bolečina običajno ostaja, še posebej ob skrajnih gibih.

Gibljivost

Pri tej težavi ni omejena le ena vrsta gibanja – omejeni postanejo vsi gibi v rami, tako tisti, ki jih naredimo sami, kot tudi tisti, pri katerih nam kdo drug pomaga. Najbolj prizadeti so gibi, kjer roko obračamo navzven ali jo dvigujemo. Roka lahko ostane okorela več mesecev, v nekaterih primerih celo več let, preden se stanje začne počasi izboljševati.

Artroza ramenskega sklepa

Artroza rame je bolezen, ki najpogosteje prizadene starejše osebe, običajno po 50. letu starosti. Tveganje za njen nastanek narašča s starostjo – pri ljudeh med 60. in 69. letom je tveganje več kot petkrat večje kot pri mlajših, pri osebah med 70. in 79. letom pa celo več kot enajstkrat večje. Poleg starosti tveganje povečujejo tudi višja telesna teža, predhodne poškodbe ramena (kot so zlomi ali izpahi) ter nekatera kronična obolenja, na primer revmatoidni artritis.

Nastanek

Do artroze pride zaradi obrabe hrustanca v ramenskem sklepu. Hrustanec, ki sicer omogoča gladko gibanje kosti, se sčasoma stanjša in poškoduje. Ko ga zmanjka, začnejo kosti drgniti druga ob drugo. Ta trenja povzročajo vnetje, bolečine in nastanek kostnih izrastkov, ki še dodatno zmanjšujejo gibljivost sklepa. Celoten proces se razvija počasi, pogosto več let.

Specifični znaki

Na začetku se bolečina pojavlja predvsem pri gibanju, kasneje pa lahko boli tudi v mirovanju in ponoči. Značilna je tudi jutranja okorelost rame, ki običajno traja manj kot pol ure. Pri gibanju se pogosto čuti škrtanje ali pokanje v sklepu, kar je posledica sprememb v hrustancu in kosteh.

Gibljivost

Gibljivost rame se sčasoma zmanjšuje. Ljudje imajo zaradi bolečine in togosti vedno več težav pri vsakdanjih opravilih, kot so dvigovanje rok nad glavo, česanje ali oblačenje. Največ težav povzročajo gibi, pri katerih roko dvigujemo vstran ali jo vrtimo navzven. Funkcija rame se z leti postopno slabša, gibanje pa postaja vse bolj omejeno.

Ne dovolite, da vas bolečine v rami omejujejo – ukrepajte zdaj!

Naročite se

BOLEČINE V RAMI NA SPREDNJI STRANI

Ruptura supraspinatus mišice

Ruptura supraspinatus mišice je ena najpogostejših poškodb rotatorne manšete, ki lahko pomembno vpliva na delovanje rame in kakovost življenja. Supraspinatus mišica je del rotatorne manšete in ima ključno vlogo pri stabilizaciji glenohumeralnega sklepa ter omogočanju dviga roke

Nastanek

Glavni simptom rupture supraspinatus tetive je bolečina, ki je običajno opisana kot globoka, topa bolečina v rami. Bolečina se pogosto pojavi ali poslabša pri dvigovanju in spuščanju roke ter pri ležanju na poškodovani rami. Pri akutnih rupturah zaradi poškodbe se pojavi nenadna intenzivna bolečina in šibkost v roki.

Pri degenerativnih rupturah pa je bolečina sprva blaga in se postopno stopnjuje s časom. Značilna je tudi nočna bolečina, ki moti spanje, še posebej pri ležanju na prizadeti strani

Specifični znaki

Raztrganina tetive supraspinatusa povzroči značilno šibkost pri dvigu roke vstran, zlasti v prvih 15 stopinjah. Večje poškodbe lahko zmanjšajo moč za več kot 50 % v primerjavi z drugo roko. Kljub temu lahko roko še vedno dvignemo, saj druge ramenske mišice delno nadomestijo delovanje poškodovane, kar pogosto zakrije resnost težave.

Bolniki pogosto težko opravljajo vsakodnevna opravila, kot so česanje las, oblačenje ali doseganje predmetov na višjih policah.

Gibljivost

Ruptura tetive supraspinatusa lahko močno omeji gibljivost rame. Najpogosteje se zmanjša gib v dvigu roke naprej (fleksija) in v zunanji rotaciji, tako ob spuščeni kot dvignjeni roki. Večja kot je ruptura, večje so tudi omejitve v gibljivosti.

Vnetje tetive dolge glave bicepsa

To težavo najpogosteje srečamo pri srednje starih in starejših osebah, pogosto pa se pojavi skupaj z drugimi ramenskimi težavami, kot sta utesnitveni sindrom ali poškodbe rotatorne manšete. Dodatno tveganje predstavljajo ponavljajoči se gibi z rokami nad glavo, kot jih pogosto srečamo pri dvigovanju bremen, metanju ali plavanju. Zato so tej težavi bolj izpostavljeni tudi nekateri športniki

Nastanek

Vnetje se običajno razvija počasi, kot posledica dolgotrajne obremenitve tetive v sprednjem delu rame – to je predel, kjer dolga tetiva bicepsa poteka skozi kostni žleb. Zaradi ponavljajočega draženja in mikropoškodb tetiva začne propadati, kar vodi v degenerativne spremembe. V hujših primerih ali ob nenadnem naporu lahko tetiva tudi poči.

Specifični znaki

V začetni fazi je bolečina topa in občutimo jo predvsem spredaj v rami. Močno se okrepi, ko poskušamo upogniti komolec proti uporu ali ko zavrtimo podlaket navzven. Sprednji del rame postane tudi občutljiv na dotik – pritisk v tem predelu pogosto povzroči izrazito bolečino.

Če pride do nenadne pretrganine, bolnik začuti ostro bolečino in pogosto tudi sliši “pok”. Značilna je nenadna sprememba v obliki nadlakti – mišica se pomakne navzdol in nastane vidna izboklina, znana kot “Popajeva mišica”.

Gibljivost

Pri vnetju tetive je gibljivost rame še večinoma ohranjena, vendar je gibanje – predvsem dvig roke naprej in nad glavo – zaradi bolečine oteženo. Če tetiva poči, gibljivost rame sicer ostane, vendar se močno zmanjša moč upogiba komolca in vrtenja podlakti, kar lahko oteži številna vsakdanja opravila.

Artroza akromioklavikularnega (AC) sklepa

Ta vrsta artroze se najpogosteje pojavi pri srednje starih in starejših osebah. Z leti postaja pogostejša – prizadene več kot 40 % ljudi, starejših od 50 let. Najbolj ogroženi so tisti, ki ramenski sklep dolgotrajno in ponavljajoče obremenjujejo, kot so fizični delavci, ljudje, ki dvigujejo uteži, plavalci, ter vsi, ki so v preteklosti utrpeli poškodbo tega sklepa, na primer izpah.

Nastanek

Težava nastane, ko se zaradi staranja in pogostih obremenitev začne obrabljati hrustanec v sklepu med ključnico in akromionom – torej na vrhu rame. Ko se hrustanec stanjša, začnejo kosti drgniti druga ob drugo, kar povzroča vnetje in sčasoma vodi do nastanka kostnih izrastkov. Ti še dodatno zmanjšajo prostor v sklepu in povečajo bolečino.

Specifični znaki

Bolečina je običajno lokalizirana točno na vrhu rame, nad samim AC sklepom. Lahko se širi tudi proti vratu ali na zunanji del rame. Prizadeti predel je pogosto zelo občutljiv na dotik, še posebej če pritisnemo neposredno na sklep.

Pri tej težavi je značilno, da se bolečina okrepi, ko roko premaknemo čez prsni koš proti nasprotnemu ramenu – na primer pri zapenjanju varnostnega pasu. Ob gibanju je včasih slišati ali čutiti škrtanje, saj so sklepne površine postale neenakomerne.

Gibljivost

Kljub artrozi pa glavni ramenski sklep pogosto ostane gibljiv, zato osnovni gibi, kot sta dvig ali odmik roke, niso vedno močno prizadeti. Težave povzročajo predvsem skrajni gibi – torej dvig roke nad glavo ali gibanje roke čez telo. Če je artroza močno napredovala, so na vrhu rame lahko vidne kostne izbokline, prizadeto mesto pa postane izrazito občutljivo.

Poškodba labruma

Poškodbe hrustančnega obroča v ramenskem sklepu, imenovanega labrum, najpogosteje prizadenejo mlajše športnike, še posebej tiste, ki pogosto izvajajo hitre in sunkovite gibe z rokami nad glavo. To vključuje športe, kjer je veliko metanja, serviranja ali udarcev nad glavo – kot so rokomet, tenis in odbojka. Tveganje dodatno povečajo ponavljajoči gibi pri visoki hitrosti ter poškodbe ob padcu na iztegnjeno roko.

Poznamo več vrst teh poškodb, med katerimi sta najpogostejši:

SLAP lezija, ki prizadene zgornji del labruma, kjer je pripeta tetiva bicepsa – pogosto se pojavi pri športnikih
Bankartova lezija, ki se pojavi v spodnjem sprednjem delu labruma in je značilna za izpah rame.

Nastanek

Do poškodbe labruma lahko pride na dva načina. Včasih nastane nenadoma, kot posledica enkratne, močne obremenitve – na primer pri sunkovitem metu ali padcu. Takrat pride do raztrganine hrustančnega obroča. V drugih primerih pa se težava razvija počasi – zaradi ponavljajočih se mikropoškodb pri metanju, trenja in nateznih sil se labrum sčasoma obrabi in poškoduje.

Specifični znaki

Težava se pogosto pokaže kot globoka bolečina v rami, ki se običajno ne pojavi v mirovanju, ampak med aktivnostjo. Ljudje pogosto opisujejo občutek preskakovanja, pokanja ali celo zablokiran sklep pri določenih gibih. Ob tem se lahko pojavi tudi izguba moči, kar povzroča težave pri metih ali hitrih gibih z roko. Pogost je tudi občutek, da rama ni stabilna – kot da “ni na mestu”.

Gibljivost

Gibljivost rame je v večini primerov anatomsko ohranjena – to pomeni, da sklep ni trd ali blokiran. A kljub temu pacienti pogosto izogibajo gibom, ki sprožajo bolečino ali neprijeten občutek preskoka. Še posebej so omejeni gibi, ki vključujejo hitro rotacijo ali metanje, saj ti sprožijo simptome in povečajo tveganje za dodatne poškodbe.

Nestabilnost ramenskega sklepa

Nestabilnost rame najpogosteje prizadene mlajše ljudi, še posebej po prvem izpahu rame, ki se običajno zgodi zaradi poškodbe. Do tega lahko pride pri padcih ali trkih v kontaktnih športih, kot so ragbi, nogomet, smučanje ali pri športih z metanjem, kot sta rokomet in baseball. Večje tveganje za to težavo imajo tudi osebe, ki imajo prirojeno bolj gibljive sklepe (t. i. hipermobilnost).

Nastanek

Prvi izpah rame se skoraj vedno zgodi nenadoma in silovito – glava nadlahtnice izskoči iz sklepne ponvice, najpogosteje v smeri spredaj in navzdol. Ob tem pogosto pride do poškodb mehkih struktur v sklepu, kot so labrum (to imenujemo Bankartova lezija), vezi in sklepna ovojnica. Takšna poškodba lahko povzroči dolgotrajno nestabilnost, zaradi katere se izpahi ponavljajo.

Specifični znaki

Ko pride do popolnega izpaha, je rama očitno deformirana, gibanje ni mogoče, bolečina je močna, roka pa običajno obvisi ob telesu. Pri ponavljajočih se, manj izrazitih izpahih (subluksacijah) človek občuti nenadno zdrs rame iz sklepa in njen hiter povratek nazaj. Takšne epizode pogosto spremljata občutek, da rama “ni stabilna”, ter nezaupanje v gibanje sklepa.

Značilen znak nestabilnosti je tudi to, da se človek med določenimi gibi refleksno ustavi – običajno se to zgodi pri dvigu in zasuku roke navzven, kot bi želel vreči žogo. Zaradi strahu pred novim izpahom pride do zadržanosti pri gibanju – temu pravimo pozitiven apprehension test.

Gibljivost

Takoj po izpahu je gibljivost rame močno omejena, pogosto skoraj povsem onemogočena, dokler zdravnik sklepa ne postavi nazaj na svoje mesto. Po tem pa se vsakodnevno gibanje večinoma vrne v normalno stanje. Kljub temu pa se ljudje pogosto izogibajo določenim gibom, ki sprožijo občutek nestabilnosti ali strahu.

Če se nestabilnost sčasoma ne umiri, lahko ponavljajoče poškodbe in strah pred gibom vodijo v postopno zmanjševanje aktivne gibljivosti rame – čeprav so gibi, pri katerih nekdo drug premika roko (pasivna gibljivost), še vedno večinoma ohranjeni.

Ne dovolite, da vas bolečine v rami omejujejo – ukrepajte zdaj!

Naročite se

BOLEČINE V RAMI NA ZADNJI STRANI

Ukleščen živec v vratni hrbtenici (cervikalna radikulopatija)

Bolečina v rami ne izvira vedno iz samega ramenskega sklepa – včasih je njen izvor v vratni hrbtenici. Takšne težave pogosto nastanejo pri starejših zaradi obrabe hrbteničnih diskov in nastanka kostnih izrastkov, imenovanih osteofiti. Pri mlajših pa je pogost vzrok hernija diska, ko ob nenadnem gibu medvretenčna ploščica zdrsne in pritisne na živce. Te težave se še poslabšajo, če imamo slabo držo, veliko sedimo z upognjenim vratom ali smo utrpeli poškodbo, na primer pri prometni nesreči.

Nastanek

Do težav lahko pride postopoma ali nenadoma. Pri počasnem razvoju se diski med vretenci obrabljajo, kostni izrastki pa počasi zožijo prostor, kjer potekajo živci. Pri nenadni obliki težave pa se disk izboči zaradi sunkovitega giba ali dvigovanja bremen, kar takoj pritisne na živčne korenine.

Specifični znaki

Bolečina običajno izvira iz vratu, nato pa se širi proti zadnjemu delu rame, med lopatici in navzdol po roki. Značilno je, da se bolečina poslabša, ko premikamo vrat – ne pa ob gibanju same rame. Pogosto se pojavijo tudi nevrološki znaki, kot so mravljinčenje, ščemenje ali občutek otopelosti v rami, roki ali celo prstih. V nekaterih primerih je prisotna tudi zmanjšana moč v roki.

Zelo značilen je tudi t. i. Spurlingov test – če bolnik nagne in zasuka glavo, nato pa mu zdravnik z rahlim pritiskom obremeni vrat, se simptomi običajno močno okrepijo, kar potrjuje utesnitev živčnih struktur.

Gibljivost

Gibljivost rame ostane običajno nepoškodovana – to pomeni, da je pasivno gibanje normalno, saj ramenski sklep ni prizadet. Vendar pa bolnik pogosto sam omeji gibanje, ker premiki povečujejo bolečino v vratu. Težave nastanejo predvsem pri dvigovanju roke nad glavo ali pri gibih, ki povzročajo razteg ali pritisk na živce.

Naročite se na diagnostiko telesa

Naročite se

Pogosta vprašanja in odgovori

Zakaj se pojavijo bolečine v rami in kateri so najpogostejši vzroki?

Bolečine v rami se navadno razvijejo zaradi preobremenitve ali degenerativnih sprememb. Najpogostejši vzroki so vnetje rotatorne manšete, kalcinirajoči tendinitis, utesnitveni sindrom (impingement), burzitis ter degenerativna obraba akromioklavikularnega sklepa. Pri mlajših ljudeh prevladujejo poškodbe kit in mišic zaradi športa ali dela, pri starejših pa obrabne spremembe. Manj pogosto bolečine izvirajo iz vratne hrbtenice ali so posledica zamrznjene rame (adhezivni kapsulitis). Pravilna diagnostika (ortopedski pregled, ultrazvok ali MRI) je ključna za izbiro učinkovitega zdravljenja.

Kako lahko samostojno ublažim bolečine v rami doma?

Za blažje bolečine v rami pomagajo počitek in izogibanje gibom, ki sprožijo bolečino. Hladni obkladki v prvih 48 urah zmanjšajo vnetje, nato lahko preidete na tople obloge za sprostitev mišic. Protivnetna zdravila (NSAID) kratkotrajno omilijo simptome. Blaga, kontrolirana gibljivost in raztezanje (npr. nihanje roke v predklonu) ohranjata sklepno mobilnost brez preobremenitve. Če bolečina vztraja več kot teden dni ali se stopnjuje, poiščite strokovno pomoč.

Kdaj je nujno obiskati zdravnika zaradi bolečin v rami?

Takojšen pregled je potreben pri nenadni, hudi bolečini po poškodbi, vidni deformaciji, nezmožnosti dvigniti roke ali občutnem otekanju. Opozorilni znaki so tudi nočne bolečine, ki motijo spanec, naraščajoča mišična šibkost, mravljinčenje ali odrevenelost v roki ter bolečina, ki se ne izboljša po sedmih dneh samopomoči. Zgodnja diagnostika prepreči kronične težave in zmanjšuje potrebo po invazivnih posegih.

Katere vaje so najučinkovitejše za preprečevanje in rehabilitacijo bolečine v rami?

Ključno je, da najprej opravimo teste, ki nam pokažejo, kako mobilen je sklep. Nato ocenimo še ostale vzorce gibanja ter morebitne kompenzacije posameznika. Na podlagi ugotovitev in vrste poškodbe oblikujemo specifične vaje, prilagojene vsakemu posamezniku. Vaje je treba izvajati kontrolirano, z nizko obremenitvijo in večjim številom ponovitev. Obremenitev postopoma stopnjujemo, pri čemer se izogibamo gibom nad glavo, dokler bolečina ne preneha. Za pripravo individualnega programa se posvetujte s fizioterapevtom ali kineziologom.