Bolečine v rami – Najpogostejše poškodbe in njihov pomen

Ste že kdaj poskusili obleči jakno ali si umiti lase, pa vas je v rami tako zbodlo, da ste morali gib prekiniti? Med pogostejše težave sodijo utesnitveni sindrom, poškodbe rotatorne manšete, zamrznjena rama in obraba sklepa. Mesto bolečine in gibi, pri katerih se pojavi, so lahko koristni namigi, vendar sami po sebi ne zadoščajo za zanesljivo določitev vzroka. Nekatere bolečine, ki jih občutimo v rami, lahko izvirajo tudi iz vratu ali prsnega koša.

Bolečina v rami lahko hitro začne omejevati vsakdanje življenje. Težave se lahko pojavijo pri česanju, vožnji, spanju na boku, seganju na višjo polico ali rokovanju. Ker pri gibanju rame sodelujejo kosti, sklepi, mišice, kite in živci, je vzrok težav brez ustreznega pregleda pogosto težko zanesljivo prepoznati.

V nadaljevanju so opisani pogosti vzroki bolečine v rami, njihovi značilni znaki in možen vpliv na gibljivost. Seznam ni popoln in ne nadomešča pregleda, lahko pa vam pomaga bolje razumeti težavo in izbrati smiseln naslednji korak. Če vas zanima predvsem, zakaj se bolečina lahko ohranja, preberite razdelek o tem, kaj pri bolečini v rami preverimo pred izbiro vaj.

Bolečine v rami na zunanji strani in na vrhu

Bolečina na zunanji strani ali vrhu rame je pogosta. Pojavi ali okrepi se lahko pri dvigu roke vstran, pri seganju nad glavo ali ponoči med ležanjem na prizadeti strani. Takšen vzorec se lahko pojavlja pri utesnitvenem sindromu, poškodbi rotatorne manšete, kalcinaciji, zamrznjeni rami ali artrozi ramenskega sklepa.

Utesnitveni sindrom rame

Izraz utesnitveni sindrom opisuje bolečino, ki se pojavlja v prostoru pod akromionom, kostnim delom lopatice nad ramenskim sklepom. Pri gibanju so lahko razdražene kite rotatorne manšete ali sluzna vrečka. Težave so pogostejše pri ljudeh, ki pogosto segajo nad glavo, na primer pri plavanju, tenisu, odbojki, pleskanju ter nekaterih gradbenih in montažnih delih.

Značilni znaki

Pogosta je topa bolečina na vrhu ali zunanji strani rame, ki se lahko širi proti nadlahti. Okrepi se lahko pri dvigu roke vstran ali nad glavo, pri seganju nazaj, na primer med oblačenjem jakne, ali med ležanjem na prizadeti strani. Eden od možnih znakov je boleči lok, pri katerem je bolečina med dvigovanjem roke najizrazitejša približno med 70° in 120°, nato pa lahko popusti.

Gibljivost

Na začetku je aktivna in pasivna gibljivost pogosto še razmeroma dobro ohranjena. Gib omejuje predvsem bolečina in ne izrazita togost sklepa. Oseba zato roke morda ne dvigne do konca, čeprav jo je pri pasivnem premiku mogoče premakniti dlje.

Poškodba rotatorne manšete

Rotatorna manšeta je skupina štirih mišic, ki sodelujejo pri stabilizaciji in gibanju rame. Spremembe in raztrganine kit so s starostjo pogostejše, vendar so lahko prisotne tudi brez izrazitih težav. Zato izvid slikanja vedno razlagamo skupaj s simptomi, močjo in gibljivostjo.

Po 50. letu so poškodbe rotatorne manšete pogosto povezane s postopnimi degenerativnimi spremembami tetiv in ponavljajočimi se obremenitvami. Pri mlajših je raztrganina pogosteje posledica nenadne poškodbe, na primer padca na ramo ali sunkovitega dviga težkega bremena.

Značilni znaki

Topa bolečina na sprednji ali zunanji strani rame, ki se poslabša pri dvigovanju rok nad glavo in je posebej moteča ponoči. Pri večji ali popolni raztrganini se pridruži mišična oslabelost: roko postane težko dvigniti ali zadržati v zraku.

Gibljivost

Aktivno dvigovanje roke je lahko izrazito oteženo. Pri večji ali popolni raztrganini se lahko pojavi psevdoparaliza, pri kateri oseba roke sama ne more dvigniti nad približno 90 stopinj. Pasivna gibljivost, ko roko premakne druga oseba, je lahko kljub temu razmeroma dobro ohranjena.

Posebna in pogosta oblika te poškodbe je ruptura supraspinatusa, pri kateri moč pri odmiku roke lahko upade za več kot polovico.

Kalcinacija v rami

Pri kalcinaciji se v eni od kit rotatorne manšete odlagajo kalcijeve obloge. Bolečina se lahko pojavi nenadoma in je zelo močna, lahko pa se razvija postopno ter jo spremlja zmanjšana gibljivost. Ker je potek drugačen od običajne obrabe, jo obravnavamo ločeno: kako kalcinacija nastane in zakaj je bolečina lahko tako nenadna, pojasnjujemo v ločenem članku.

Zamrznjena rama (adhezivni kapsulitis)

Zamrznjena rama oziroma adhezivni kapsulitis povzroča postopno naraščanje bolečine in izrazito izgubo gibljivosti zaradi sprememb sklepne ovojnice. Najpogosteje se pojavi med 40. in 60. letom. Pogostejša je pri ljudeh s sladkorno boleznijo ali boleznimi ščitnice, razvije pa se lahko tudi po poškodbi, operaciji ali daljšem obdobju zmanjšanega gibanja rame.

Gibljivost

Omejeni postanejo vsi gibi, tako aktivni kot pasivni. Najbolj prizadeta sta zunanja rotacija in dvig roke. Prav omejena pasivna gibljivost je znak, ki zamrznjeno ramo najbolj razlikuje od utesnitve.

Artroza ramenskega sklepa

Artroza rame je postopno propadanje sklepnega hrustanca in drugih sklepnih struktur. Pogostejša je po 50. letu, tveganje pa se s starostjo povečuje. K njenemu razvoju lahko prispevajo tudi pretekli zlomi ali izpahi rame, dolgotrajne obremenitve in nekatera kronična obolenja, na primer revmatoidni artritis.

Značilni znaki

Na začetku bolečina pri gibanju, kasneje tudi v mirovanju in ponoči. Značilna je jutranja okorelost, ki običajno traja manj kot pol ure, ob gibanju pa se pogosto sliši ali čuti škrtanje.

Gibljivost

Postopno se zmanjšuje. Največ težav delajo gibi, pri katerih roko dvigujemo vstran ali jo vrtimo navzven — česanje, oblačenje, poseganje na višje police.

Bolečine v rami na sprednji strani

Bolečina v sprednjem delu rame se lahko okrepi pri dvigu roke naprej, upogibu komolca proti uporu ali ob pritisku na občutljivo mesto. Takšne težave se lahko pojavljajo pri poškodbi supraspinatusa, spremembah tetive dolge glave bicepsa, artrozi AC sklepa, poškodbi labruma ali nestabilnosti ramenskega sklepa.

Ruptura supraspinatusa

Supraspinatus je ena od štirih mišic rotatorne manšete. Sodeluje pri stabilizaciji ramenskega sklepa in začetnem delu dviga roke vstran. Njegova kita je med najpogosteje prizadetimi strukturami rotatorne manšete.

Bolečina je globoka in topa, pojavi se ali poslabša pri dvigovanju in spuščanju roke ter pri ležanju na poškodovani rami. Pri akutni rupturi nastopi nenadna intenzivna bolečina s šibkostjo, pri degenerativni pa je sprva blaga in se stopnjuje s časom. Nočna bolečina je značilna za oba poteka.

Značilni znaki

Pojavi se lahko šibkost pri dvigu roke vstran, zlasti v začetnem delu giba. Pri večjih poškodbah je razlika v moči med obema rokama lahko izrazita. Roko je včasih še vedno mogoče dvigniti, ker del naloge prevzamejo druge mišice, zato sama sposobnost dviga ne izključi pomembnejše poškodbe.

Gibljivost

Najbolj se zmanjšata dvig roke naprej in zunanja rotacija. Večja kot je ruptura, večje so omejitve. Celoten potek rupture supraspinatusa in kaj pomeni za okrevanje, razlagamo v ločenem članku.

Vnetje tetive dolge glave bicepsa

Tetiva dolge glave bicepsa poteka skozi žleb v sprednjem delu rame. Zaradi ponavljajočih se obremenitev se lahko razdraži in sčasoma razvije degenerativne spremembe. Težavo najpogosteje srečamo pri srednje starih in starejših, pogosto skupaj z utesnitvijo ali poškodbo rotatorne manšete. Tveganje povečajo ponavljajoči se gibi z rokami nad glavo pri dvigovanju bremen, metanju in plavanju.

Značilni znaki

Topa bolečina spredaj v rami, ki se okrepi ob upogibu komolca proti uporu ali ob vrtenju podlakti navzven. Sprednji del rame je občutljiv na dotik. Če tetiva nenadoma poči, človek začuti ostro bolečino in pogosto sliši »pok«, nadlaket pa spremeni obliko — mišica se pomakne navzdol in nastane vidna izboklina, znana kot »Popajeva mišica«.

Gibljivost

Pri vnetju je večinoma ohranjena, a je dvig roke naprej in nad glavo zaradi bolečine otežen. Če tetiva poči, gibljivost ostane, močno pa upade moč upogiba komolca in vrtenja podlakti.

Artroza akromioklavikularnega (AC) sklepa

AC sklep je majhen sklep med ključnico in akromionom na vrhu rame. Degenerativne spremembe so po 50. letu pogoste, vendar niso vedno boleče. Težave se pogosteje pojavljajo pri ljudeh z dolgotrajnimi obremenitvami nad glavo, pri dvigovalcih uteži in po predhodni poškodbi sklepa.

Značilni znaki

Bolečina je natančno na vrhu rame, nad sklepom, in se lahko širi proti vratu ali na zunanji del rame. Predel je zelo občutljiv na dotik. Značilno se bolečina okrepi, ko roko premaknete čez prsni koš proti nasprotnemu ramenu — na primer pri zapenjanju varnostnega pasu.

Gibljivost

Glavni ramenski sklep pogosto ostane gibljiv, zato osnovni gibi niso močno prizadeti. Težave delajo skrajni gibi: dvig nad glavo in gibanje roke čez telo. Pri napredovali artrozi so na vrhu rame lahko vidne kostne izbokline.

Poškodba labruma

Labrum je hrustančni obroč, ki poglablja sklepno ponvico in prispeva k stabilnosti rame. Poškoduje se lahko pri ponavljajočih se hitrih gibih nad glavo, na primer pri rokometu, tenisu ali odbojki, pa tudi ob padcu na iztegnjeno roko.

Najpogostejši sta dve obliki: SLAP lezija prizadene zgornji del labruma, kjer je pripeta tetiva bicepsa, in je značilna za športnike z metom; Bankartova lezija pa nastane v spodnjem sprednjem delu in spremlja izpah rame.

Značilni znaki

Globoka bolečina, ki se pojavi med aktivnostjo, ne v mirovanju. Pogost je občutek preskakovanja, pokanja ali zablokiranega sklepa pri določenih gibih, ob tem pa izguba moči pri metih in hitrih gibih ter občutek, da rama »ni na mestu«.

Gibljivost

Anatomsko je večinoma ohranjena — sklep ni tog. Ljudje pa se izogibajo gibom, ki sprožijo bolečino ali preskok, zlasti hitri rotaciji in metanju.

Nestabilnost ramenskega sklepa

Nestabilnost najpogosteje nastopi pri mlajših po prvem izpahu rame. Do njega pride ob padcih in trkih v kontaktnih športih, kot so ragbi, nogomet in smučanje, ali pri metanju. Večje tveganje imajo tudi osebe s prirojeno večjo gibljivostjo sklepov (hipermobilnostjo).

Pri prvem izpahu glava nadlahtnice izskoči iz sklepne ponvice, najpogosteje naprej in navzdol. Ob tem se pogosto poškodujejo labrum, vezi in sklepna ovojnica, kar lahko povzroči dolgotrajno nestabilnost in ponavljajoče se izpahe.

Značilni znaki

Pri popolnem izpahu je rama vidno deformirana, gibanje ni mogoče, bolečina je močna in roka obvisi ob telesu. Pri ponavljajočih se delnih izpahih človek začuti nenaden zdrs in hiter povratek sklepa. Značilen je občutek negotovosti ali strahu pri položaju, v katerem je roka dvignjena in zasukana navzven, kot pri metu žoge. Pri kliničnem pregledu temu pravimo pozitiven test nestabilnosti oziroma apprehension test.

Gibljivost

Takoj po izpahu je močno omejena, dokler sklepa ne namestijo nazaj. Nato se gibanje večinoma vrne, a se ljudje izogibajo gibom, ki sprožijo občutek nestabilnosti. Če se stanje ne umiri, lahko strah pred gibom postopno zmanjša aktivno gibljivost, čeprav pasivna ostane ohranjena.

Bolečine v rami na zadnji strani in v vratu

Bolečina v zadnjem delu rame ali med lopaticama lahko izvira tudi iz vratne hrbtenice. Pomemben namig je, da se izraziteje spremeni ob gibanju vratu kot ob gibanju rame. Spremljajo jo lahko mravljinčenje, ščemenje, zmanjšan občutek ali šibkost v roki.

Ukleščen živec v vratni hrbtenici (cervikalna radikulopatija)

Težave lahko nastanejo zaradi degenerativnih sprememb medvretenčnih ploščic in kostnih izrastkov, ki zmanjšajo prostor ob živčni korenini. Pri mlajših je možen vzrok tudi hernija diska, pri kateri vsebina medvretenčne ploščice draži ali pritisne na živčno korenino. Kako pritisk na živec sploh povzroči bolečino, ki seva v okončino, podrobno razložimo pri herniji diska — mehanizem je enak, le višina hrbtenice je druga.

Značilni znaki

Bolečina izvira iz vratu in se širi proti zadnjemu delu rame, med lopatici in navzdol po roki. Poslabša se ob gibu vratu, ne rame. Pogosti so nevrološki znaki: mravljinčenje, ščemenje, otopelost v rami, roki ali prstih, včasih tudi zmanjšana moč v roki.

Gibljivost

Pasivna gibljivost rame je pogosto ohranjena, ker glavni izvor težave ni v ramenskem sklepu. Oseba lahko gib kljub temu omejuje, saj nekateri položaji roke ali vratu povečajo simptome. Kako pogosto se bolečina v rami in vratu pojavljata skupaj in zakaj ju je smiselno obravnavati kot eno verigo, obravnavamo posebej.

Kinezioterapija pri bolečini v rami: naš pogled iz prakse

Diagnoza ali ime poškodovane strukture še ne pojasni vedno, zakaj se bolečina pojavlja ali ohranja. Zato kinezioterapije ne začnemo z naključno izbiro vaj za ramo, temveč z diagnostiko telesa oziroma funkcionalno oceno gibanja. Poleg rame ocenimo tudi vrat, prsni koš in lopatico, saj lahko način njihovega gibanja pomembno vpliva na obremenitev ramenskega sklepa.

Kaj pri rami dejansko ocenjujemo

Diagnostika telesa ni le merjenje gibljivosti in moči ramenskega sklepa. Ocenjujemo tudi, kako telo organizira gibanje pri stoji, dihanju in različnih nalogah. Zanima nas, kateri deli telesa sodelujejo pri gibu, kje je gibljivost med posameznimi segmenti zmanjšana, kje se pojavi večja togost in s katerimi kompenzacijami telo doseže želeni gib.

To je pomembno, ker imata lahko dve osebi z zelo podobno bolečino različne omejitve in različne načine gibanja. Brez takšne ocene je izbira vaj hitro le ugibanje. Vaja, ki je pomagala drugi osebi ali se pogosto uporablja pri določeni diagnozi, zato ni nujno primerna tudi za vas.

Biomehanika: zakaj rami zmanjka prostora

Za dvig roke mora ramenski sklep sodelovati z lopatico in prsnim košem. Lopatica se mora med gibanjem ustrezno pomakniti in zavrteti, prsni koš pa mora omogočiti dovolj prostora za takšen premik. Če je gibanje prsnega koša omejeno, lahko rama del potrebnega giba nadomesti z večjo obremenitvijo drugih struktur.

Če prsni koš in lopatica ne prispevata dovolj k gibu, mora ramenski sklep prevzeti večji delež obremenitve. To lahko poveča občutek ščipanja ali bolečine pri dvigu roke. Klinični testi, kot so Hawkins-Kennedyjev test, Neerov test in boleči lok, lahko pokažejo občutljivost določenega položaja, ne povedo pa sami po sebi, katera struktura je glavni vzrok. Zato njihove rezultate vedno povezujemo z drugimi meritvami in odzivom na gibanje.

Zato izolirane vaje za ramo, na primer rotacije z elastiko, nekaterim pomagajo, pri drugih pa ne prinesejo pričakovane spremembe. Pomembno je, kako med gibanjem sodelujejo nadlahtnica, lopatica, prsni koš in vrat ter ali lahko vsak del prispeva svoj delež giba.

Tudi razlaga o »zategnjenih prsnih in šibkih hrbtnih mišicah« je pogosto preveč poenostavljena. Omejitev ni nujno posledica ene same skrajšane mišice. Pomembneje je razumeti, ali telo med dihanjem in gibanjem ustvari dovolj prostora ter kje se gibanje začne nadomeščati z drugo strategijo.

Kako poteka obravnava

Če je sprememba pozitivna, intervencijo vključimo v program. Če je ni ali se stanje poslabša, razlago ponovno preverimo in izberemo drugo smer. Telo primerjamo predvsem z njim samim skozi čas, ne s povprečjem drugih ljudi.

Kaj to pomeni za vas

Če bolečina v rami vztraja kljub počitku in vajam, usmerjenim samo v ramenski sklep, to ne pomeni, da težave ni. Lahko pomeni, da je treba oceniti tudi dejavnike zunaj same rame. Pri pregledu zato preverimo tudi dihanje, gibljivost prsnega koša in vratu ter kako je obremenitev razporejena po telesu, in šele nato izberemo vaje.

Kadar podatkov diagnostike ni, lahko navedemo samo splošne možnosti in ne moremo zanesljivo določiti, kaj v vašem primeru bolečino ohranja. Pri nenadni hudi bolečini po poškodbi, vidni deformaciji, izraziti šibkosti ali nevroloških znakih je prvi korak zdravniški pregled, ne vaje — takrat je treba najprej izključiti poškodbo, ki zahteva drugačno obravnavo.

Opisani pristop je model, ki ga uporabljamo v klinični praksi. Ker so bolečine v rami pogosto posledica več medsebojno povezanih dejavnikov, posameznih ugotovitev ne razlagamo ločeno. Besedilo ne postavlja diagnoze in ne nadomešča strokovnega pregleda.

Pogosta vprašanja o bolečinah v rami

Preberite več

• Rotatorna manšeta: zakaj štiri majhne mišice odločajo o tem, ali boste roko lahko dvignili
• Ruptura supraspinatusa: kdaj je šibkost pomembnejši znak od bolečine
• Kalcinacija v rami: zakaj se bolečina lahko pojavi čez noč
• Kako napreduje bolečina: pet stopenj od prvega opozorila do okvare
• Ergonomija na delovnem mestu: kaj dolgotrajno sedenje naredi ramenskemu obroču
• Poškodbe pri rekreativnem športu in kako jih preprečiti

Viri