Patelofemoralni bolečinski sindrom (PFBS) je stanje, ki se kaže kot bolečina v sprednjem delu kolena in je najpogostejši razlog za obiske zdravnikov, ko gre za težave s kolenom. Gre za bolečine, ki jih pogosto sprožijo dejavnosti, ki obremenjujejo pokrčeno koleno – kot so tek, hoja po stopnicah, počepi ali celo sedenje daljše obdobje.
Uspešno zdravljenje temelji na pravilni diagnozi in rehabilitaciji, kar vključuje prilagojene vaje za krepitev mišic ter zmanjšanje obremenitve na patelofemoralni sklep. V tem članku bomo podrobno preučili vzroke, dejavnike tveganja in najučinkovitejše metode zdravljenja PFS.
Vsebina članka
- 1 Pogostost, vpliv in kdo je najbolj ogrožen
- 2 Vloga pogačice in Q kota pri razvoju patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFPS)
- 3 Nastanek in dejavniki tveganja za patelofemoralni sindrom (PFS)
- 4 Vloga statičnih in dinamičnih dejavnikov
- 5 Kako prepoznati bolečino v kolenu in kdaj so potrebne dodatne preiskave
- 6 Zdravljenje patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFBS)
- 7 Pomembnost vadbe
- 8 Kirurško zdravljenje
- 9 Ključne vaje za rehabilitacijo patelofemoralnega bolečinskega sindroma
Pogostost, vpliv in kdo je najbolj ogrožen
Patelofemoralni sindrom (PFS) je ena najpogostejših težav s kolenom, s katerimi se zdravniki pogosto srečujejo, zlasti pri športno aktivnih posameznikih. PFS predstavlja kar 25 % do 40 % vseh težav s koleni, ki jih obravnavajo v ambulantah za športno medicino.
Čeprav natančna pogostost tega sindroma ni povsem določena, raziskave kažejo, da prizadene več žensk kot moških, in sicer v razmerju približno 2:1.
PFS se najpogosteje pojavlja pri mladostnikih in mladih odraslih, zlasti v starostnem obdobju med 20. in 30. letom. Pri mladostnikih je ocenjena prevalenca nad 20 %, kar pomeni, da je sindrom še posebej pogost pri mlajših, aktivnih posameznikih.
Vloga pogačice in Q kota pri razvoju patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFPS)
Patelofemoralni sklep sestavljata pogačica, majhna kost v predelu kolena, in stegnenica, ki skupaj omogočata pravilno gibanje kolena. Pogačica deluje kot vzvod, ki olajša iztegovanje noge ter zmanjša silo, ki jo mora kvadriceps (mišica na sprednjem delu stegna) ustvariti za to gibanje.
Če pa pride do nepravilnega sledenja pogačice – ko se pogačica med gibanjem nepravilno premika po sklepni površini stegnenice – lahko to privede do vnetja, draženja in posledično do bolečine, kar vodi v razvoj patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFPS).
Ena od meritev, ki ocenjujejo silo kvadricepsa, je tako imenovani Q kot. Ta kot tvorijo tri točke: anteriorna superiorna iliakalna linija (zgornji del kolka), središče pogačice in tibialna grčavina (izrastek na goleni pod kolenom). Pri moških je Q kot običajno okoli 14 stopinj, pri ženskah pa okoli 17 stopinj.
Višji Q kot že dolgo velja za dejavnik, ki lahko poveča lateralne sile na pogačico in posledično tveganje za PFPS. Kljub temu novejše raziskave niso potrdile jasne povezave med višjim Q kotom in razvojem tega sindroma.
Nepravilno sledenje pogačice je ključni dejavnik pri PFPS. To premikanje pogačice proti zunanji strani (lateralno) se še posebej poveča med obremenitvami, kot so počepi, kar lahko vodi do večjega pritiska na različne strukture v kolenu.
Stimulacija živčnih končičev v retinakulih (tkivo ob strani pogačice), maščobnem tkivu Hoffa (infrapatelarno maščobno tkivo) in peripatelarni sinoviji (membrana okoli kolenskega sklepa) lahko prav tako prispeva k bolečinam in razvoju PFPS.
Nastanek in dejavniki tveganja za patelofemoralni sindrom (PFS)
Etiologija patelofemoralnega sindroma (PFS) še ni popolnoma pojasnjena, vendar je verjetno povezana z različnimi dejavniki, ki vplivajo na kolenski sklep. Ključno vlogo pri razvoju PFS imajo vadbene prakse, pretekle poškodbe in preobremenitev kolena. Šest glavnih anatomskih področij, povezanih s sindromom, so: subhondralna kost (plast tik pod sklepnim hrustancem), sinovija (sklepna membrana), retinakul (vezivno tkivo ob strani kolena), koža, živci in mišice.
Raziskave navajajo štiri glavne dejavnike, ki prispevajo k razvoju PFS:
- Nepravilna poravnava spodnjega uda in/ali pogačice – težave z obliko ali postavitvijo noge ali pogačice lahko motijo stabilnost kolena.
- Mišično neravnovesje – oslabitev ali prevelika napetost določenih mišičnih skupin lahko poveča pritisk na kolenski sklep.
- Prekomerna aktivnost ali obremenitev – pretirano obremenjevanje sklepa zaradi intenzivnih gibanj, kot so tek in počepi, povečuje tveganje za PFS.
- Pretekle poškodbe – poškodbe kolena ali spodnjega uda lahko oslabijo strukture kolena in povečajo tveganje za PFS.
Med vsemi temi dejavniki je prekomerna uporaba sklepa najpomembnejši dejavnik tveganja. Športniki, ki se zgodaj specializirajo za en sam šport, so 1,5-krat bolj nagnjeni k razvoju PFS kot tisti, ki se ukvarjajo z več različnimi športi.
Vloga statičnih in dinamičnih dejavnikov
Delovanje patelofemoralnega sklepa je odvisno od interakcije statičnih in dinamičnih komponent.
- Statične komponente vključujejo neskladnosti v dolžini nog, nepravilno obliko stopala, zategnjenost mišic (kot so zadnje stegenske mišice), ter rotacijske ali kotne deformacije spodnjega uda.
- Dinamične komponente vključujejo mišično oslabelost, nepravilno premikanje stopala (pronacija), ter obremenitve, ki nastanejo pri stiku stopal s tlemi (reakcija tal).
Poseben poudarek je na oslabelosti abduktorjev kolka, mišic, ki omogočajo premikanje noge stran od telesa. Raziskave kažejo, da lahko šibkost teh mišic znatno poveča tveganje za razvoj patelofemoralnega sindroma (PFS), saj nezadostna stabilnost kolka vodi do povečane obremenitve na koleno.
Pri strankah s PFS pogosto opažamo, da šibki abduktorji ne morejo ustrezno stabilizirati noge, kar povzroča nepravilen vzorec gibanja in večji pritisk na kolenski sklep.
Poleg tega je pogosto povečanje obremenitve, kot je podaljševanje tekaških razdalj ali intenziviranje vadbenega programa, eden ključnih sprožilcev za razvoj PFS. Bolniki pogosto navajajo, da so simptomi bolečine v kolenu začeli nastopati prav v obdobjih, ko so znatno povečali svojo telesno aktivnost brez ustrezne priprave in postopnega prilagajanja.
Kako prepoznati bolečino v kolenu in kdaj so potrebne dodatne preiskave
Diagnoza patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFBS) temelji predvsem na natančni anamnezi (pregledu simptomov in zdravstvene zgodovine pacienta) ter fizičnem pregledu. Simptomi PFBS se lahko pojavijo v enem ali obeh kolenih, in se običajno razvijajo postopoma, čeprav se v nekaterih primerih lahko pojavijo nenadno.
Bolniki pogosto poročajo o poslabšanju bolečine med aktivnostmi, ki vključujejo obremenitev kolena, kot so počepi, tek, dolgotrajno sedenje ali hoja po stopnicah. Bolečina je običajno slabo lokalizirana in je pogosto opisana kot bolečina za ali okoli pogačice, ki je lahko topa ali ostra.
PFBS je pogosto diagnoza izključitve, kar pomeni, da zdravnik najprej izključi druge možne vzroke bolečine v kolenu, kot so poškodbe ligamentov, sklepa (npr. meniskus) ali pretekle poškodbe. Nekateri bolniki opisujejo občutek nestabilnosti kolena ali zatikanja, kar lahko kaže na težave z ligamenti ali znotrajsklepne poškodbe.
Za diagnozo PFBS so ključni naslednji znaki:
- Bolečina pri krčenju mišic (npr. pri iztegovanju noge).
- Bolečina med počepi.
- Bolečina pri palpaciji okoli pogačice.
Za potrditev diagnoze morajo biti prisotni vsaj dva od treh teh znakov, včasih pa se uporablja še natančnejša kombinacija treh: bolečina pri krčenju mišic, počepih in klečanju.
Slikovne preiskave, kot so rentgenski posnetki, običajno niso potrebne za diagnozo PFS, razen če simptomi ne izginejo po enega do dveh mesecih konzervativnega zdravljenja (počitek in fizioterapija). Rentgen pogosto ne pokaže očitnih razlik med prizadetim in neprizadetim kolenom, zato ni vedno zanesljiv pokazatelj težav.
Če zdravljenje ne prinese izboljšanja, se lahko uporabijo naprednejše preiskave, kot so MRI, ultrazvok ali CT, da se izključijo drugi možni vzroki bolečine, kot so:
- Bipartitna pogačica (pogačica, ki ni popolnoma zrasla),
- Osteoartritis (obraba sklepov),
- Prosta telesa (delci v sklepu),
- Skriti zlomi.
Te napredne preiskave se običajno uporabljajo le, če simptomi vztrajajo ali obstaja sum na druge bolezni.
Zdravljenje patelofemoralnega bolečinskega sindroma (PFBS)
Zdravljenje je običajno konzervativno, kar pomeni, da se izogiba kirurškim posegom in se osredotoča na lajšanje bolečin, izboljšanje gibanja pogačice ter ponovno vzpostavitev normalne funkcionalnosti kolena. Zdravljenje poteka v dveh fazah: akutna faza in faza okrevanja.
1. Akutna faza
V tej začetni fazi zdravljenja je glavni cilj zmanjšati bolečino in vnetje ter prilagoditi aktivnosti, ki obremenjujejo koleno. Priporočeni postopki vključujejo:
- Prilagoditev aktivnosti: izogibanje dejavnostim, ki povzročajo bolečino, kot so tek, počepi ali dolgotrajno sedenje. Pomembno je, da se kolenu omogoči počitek.
- Hlajenje z ledom: redna uporaba ledu na prizadetem kolenu pomaga pri zmanjšanju bolečine in oteklin.
- Terapevtski ultrazvok in električna stimulacija: čeprav se ti postopki včasih uporabljajo, raziskave kažejo, da ne prinašajo bistvenih izboljšav pri simptomih PFS.
2. Faza okrevanja
Ko se bolečina zmanjša, zdravljenje preide v fazo okrevanja, kjer je poudarek na odpravi vzroka težav. Ključna metoda v tej fazi je kinezioterapija, ki vključuje:
- Vaje za krepitev mišic kolka, kolena in trupa: te vaje izboljšajo stabilnost kolena in zmanjšajo pritisk na patelofemoralni sklep. Rehabilitacijski program običajno traja 6 do 8 tednov, z vajami, ki se izvajajo trikrat na teden.
- Povijanje pogačice (taping): povijanje pogačice se lahko uporablja kot dodatna metoda za lajšanje bolečine med terapijo. Raziskave kažejo, da je povijanje v kombinaciji s kinezioterapijo učinkovitejše pri zmanjševanju bolečin kot terapija sama, čeprav je učinkovitost pri ljudeh z višjim indeksom telesne mase (BMI) manjša.
- Prilagoditev vadbe: vadbeni načrt mora biti prilagojen posamezniku in osredotočen na specifične težave. Pomembno je izogibati se gibom, ki poslabšujejo simptome, hkrati pa je ključno, da bolnik ostane aktiven v okviru svojih zmožnosti.
Pomembnost vadbe
Vadba je bistven del zdravljenja PFS. Pregledi raziskav kažejo, da bolniki, ki izvajajo ustrezne vaje, dosegajo boljše rezultate pri zmanjševanju bolečin tako na kratki kot dolgi rok v primerjavi s tistimi, ki ne telovadijo. Vadbeni program mora vključevati:
- Krepitev mišic kolka, trupa in kolena: krepitev teh mišičnih skupin izboljša stabilnost kolena in zmanjša pritisk na sklep.
- Vaje za gibljivost in moč: pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju pravilnega gibanja in stabilnosti noge, kar je ključno za dolgoročno okrevanje.
Začnite z ustrezno vadbo in zmanjšajte bolečine v kolenu!
Vadba je ključni del zdravljenja PFBS. Naši strokovni kineziologi vam lahko pomagajo:
- Okrepiti mišice kolka, trupa in kolena za boljšo stabilnost in manjši pritisk na sklep.
- Izboljšati gibljivost in moč za pravilno gibanje in dolgoročno okrevanje.
👉 Naročite se diagnostiko telesa in naredite prvi korak k življenju brez bolečin!
Kirurško zdravljenje
Kirurški poseg se ne priporoča kot prva izbira. O kirurškem zdravljenju se razmišlja šele po vsaj 24 mesecih neuspešnega nekirurškega zdravljenja. Glede na več dejavnikov, ki prispevajo k PFS, mora biti kirurški pristop prilagojen posameznemu pacientu.
Ključne vaje za rehabilitacijo patelofemoralnega bolečinskega sindroma
Vadba je temelj rehabilitacije pri patelofemoralnem bolečinskem sindromu (PFS), saj krepi mišice, zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost kolena. Cilj je izvajanje nebolečih vaj, ki pomagajo krepiti mišice in zmanjšati obremenitev na patelofemoralni sklep. Program rehabilitacije se osredotoča na krepitev kvadricepsa, vzpostavitev mišičnega ravnovesja in povečanje stabilnosti kolena.
1. Krepitev kvadricepsa
Kvadriceps je ena izmed ključnih mišičnih skupin na sprednji strani stegna, njegova krepitev pa je bistvena za stabilizacijo kolena. Izometrične vaje, kjer sklep ostaja nepremičen, so odlično izhodišče, saj zmanjšujejo pritisk na koleno, hkrati pa učinkovito krepijo kvadriceps.
Primeri vaj:
- Vaja z iztegnjeno nogo: Lezite na hrbet, eno nogo pokrčite, drugo popolnoma iztegnite. Dvignite iztegnjeno nogo, zadržite 10 sekund in jo počasi spustite.
- Stiskanje blazine: Sedite z rahlo pokrčenim kolenom, pod katerega postavite blazino. Pritiskajte koleno navzdol v blazino, s čimer aktivirate kvadriceps.
2. Vaje v zaprti kinetični verigi in odprti kinetični verigi
Vaje v zaprti kinetični verigi vključujejo gibe, kjer je stopalo v stiku s podlago, kar je funkcionalno in manj obremenjujoče za patelofemoralni sklep. Primer take vaje je počep, kjer pazite, da koleno ne preseže linije prstov, da se izognete prekomernemu pritisku na koleno.
Vaje v odprti kinetični verigi, kjer stopalo ni v stiku s podlago, omogočajo boljši nadzor nad obremenitvijo. Te vaje so primerne, kadar pacient ne prenese CKC vaj. Priporočljivo je, da se izvajajo znotraj nebolečega obsega giba med 40° in 90° pokrčenja kolena.
3. Vadba mišice vastus medialis obliquus (VMO)
Vastus medialis obliquus (VMO) je del kvadricepsa, ki pomaga pri pravilnem sledenju pogačice. Krepitev te mišice je pomembna, vendar ni smiselno preveč poudarjati njeno izolacijo, saj raziskave kažejo, da selektivna krepitev VMO ni vedno mogoča. Bolečina in oteklina v kolenu lahko zavirata delovanje VMO, zato je pomembno zmanjšati vnetje v kolenu med rehabilitacijo.
Vaje za VMO naj bodo osredotočene na gibanje med 0° in 30° pokrčenja kolena, kar je optimalno za krepitev in stabilizacijo pogačice.
4. Krepitev mišic kolka
Krepitev abduktorjev in zunanjih rotatorjev kolka je ključna za zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti pri PFS. Raziskave so pokazale, da kombinacija vaj za kolena in kolke znatno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri vsakodnevnih aktivnostih.
Ekscentrična krepitev (mišično krčenje med podaljševanjem mišice) abduktorjev kolka je še posebej pomembna, saj te mišice pogosto oslabijo pri bolnikih s PFS.
5. Proprioceptivna vadba
Propriocepcija je sposobnost telesa, da zaznava položaj in gibanje sklepov. Pri bolnikih s PFS je propriocepcija pogosto zmanjšana, zato je pomembno izvajati vaje, ki izboljšujejo to funkcijo. Proprioceptivne vaje prispevajo k izboljšanju stabilnosti in boljšemu nadzoru nad kolenom, kar pomaga pri dolgoročnem okrevanju.
6. Pravilna tehnika in biomehanika gibanja
Če je slaba mehanika gibanja vzrok za preobremenitev kolena, so korektivne vaje ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjih poškodb. Pravilna tehnika in biomehanika lahko zmanjšata pritisk na kolena in pomagata pri bolj varni in učinkoviti vadbi.
Za boljše rezultate prilagamo tudi posnetek 3 vaj, ki učinkovito pomagajo sproščati mišice in pomagajo pri hitrejšem okrevanju in lajšanju bolečin.
Začnite svojo pot do okrevanja z našo strokovno pomočjo!
Pravilno izbrane vaje so ključne za uspešno zdravljenje PFS. Naši izkušeni kineziologi vam bodo pomagali z:
- Izometričnimi vajami za kvadriceps za krepitev sprednjih stegenskih mišic.
- Vajami v zaprti in odprti kinetični verigi za nadzor obremenitve kolena.
- Krepitvijo mišic kolka (abduktorjev in rotatorjev) za izboljšanje stabilnosti.
- Proprioceptivnimi vajami za boljšo stabilnost kolena.
Vse vaje so neboleče in prilagojene vašim individualnim potrebam, izvajali pa jih boste pod strokovnim nadzorom naših kineziologov.
👉 Naročite se diagnostiko telesa n naredite prvi korak k življenju brez bolečin!
