Osgood-Schlatterjeva bolezen (sindrom) pri mladostnikih: simptomi in zdravljenje

Je vaš najstnik po treningu začel tarnati zaradi bolečin v kolenu? Veliko aktivnih mladostnikov se v obdobju hitre rasti sooča s podobnimi težavami, ki so pogosto znak Osgood-Schlatterjeve bolezni – pogostega stanja pri mladih športnikih. Če se ta težava ne obravnava pravočasno in pravilno, lahko poleg omejevanja telesnih aktivnosti povzroči tudi dolgotrajne bolečine.

Osgood-Schlatterjeva bolezen je poškodba, ki se pojavi pri aktivnih mladostnikih zaradi preobremenitve kolena, še posebej pri tistih, ki trenirajo športne discipline, kot so nogomét, košarka ali atletika. Gre za vnetje na pritrdilnem mestu močne pogačične tetive tik pod kolenom, imenovanem tibialni tuberkel. Stalni pritisk na to območje lahko povzroči bolečine, otekanje in v hujših primerih celo majhne poškodbe kosti.

Tibialni tuberkel je pri mladostnikih še vedno delno sestavljen iz hrustanca, zato je v obdobju intenzivne rasti še posebej občutljiv na poškodbe. Ponavljajoče se dejavnosti, kot so skakanje, tek in drugi intenzivni treningi, lahko povzročijo mikro poškodbe tega občutljivega področja.

Kako nastane?

Ker se pri mladostnikih tibialni tuberkel (izboklina na golenici tik pod kolenom) še ni popolnoma spremenil v kost, je na tem mestu prisoten hrustanec, ki težje prenaša obremenitve. Proces osifikacije (pretvorba hrustanca v kost) se začne pri dekletih med 10. in 12. letom, pri fantih nekoliko kasneje – med 12. in 14. letom. To obdobje pogosto sovpada z večjo športno aktivnostjo, kar poveča tveganje za razvoj bolezni.

Glavna teorija pravi, da ponavljajoče se vlečne sile na tibialni tuberkel povzročajo majhne poškodbe krvnih žil in hrustanca, kar vodi do mikro zlomov in vnetja. Posledično pride do simptomov, kot so oteklina, bolečina in občutljivost na dotik.

Simptomi se poslabšajo, če otrok ne prilagodi ali zmanjša svojih aktivnosti, kar lahko podaljša zdravljenje in povzroči dolgotrajne težave.

Dejavniki tveganja za Osgood-Schlatterjevo bolezen

Dejavniki tveganja za razvoj Osgood-Schlatterjeve bolezni so raznoliki in se nanašajo predvsem na starost, spol, telesno rast in aktivnost mladostnikov. Tukaj je podrobnejši pregled ključnih dejavnikov:

  1. Moški spol: fantje so bolj nagnjeni k tej bolezni kot dekleta, kar je lahko povezano z večjo telesno aktivnostjo pri športih, ki vključujejo visoke obremenitve na kolena.
  2. Starost: Osgood-Schlatterjeva bolezen običajno prizadene fante med 12. in 15. letom ter dekleta med 8. in 12. letom. To obdobje sovpada z intenzivno rastjo kosti in povečano telesno aktivnostjo.
  3. Nenadna rast skeleta: obdobje hitre rasti, še posebej pri najstnikih, povzroča večje napetosti na kosteh in tetivah, kar poveča tveganje za poškodbe tibialnega tuberkla.
  4. Ponavljajoče se aktivnosti: športi, ki vključujejo veliko skakanja in šprintanja, kot so nogomet, košarka, odbojka, atletika in gimnastika, dodatno obremenjujejo kolena in povečujejo tveganje za pojav bolezni.
  5. Slaba prožnost kvadricepsov in hamstringov: toge mišice na sprednji (kvadriceps) in zadnji (hamstring) strani stegna dodatno obremenijo kolenski ekstenzorski mehanizem, kar lahko prispeva k večjemu tveganju za poškodbe.
  6. Nepravilna poravnava ekstenzorskega mehanizma: slaba biomehanika oziroma nepravilna poravnava mišic in tetiv, ki sodelujejo pri iztegovanju kolena, lahko prispeva k večji obremenitvi na tibialni tuberkel in s tem k razvoju Osgood-Schlatterjeve bolezni.

Prevalenca Osgood-Schlatterjeve bolezni pri mladostnikih, starih od 12 do 15 let, znaša približno 9,8 %. Natančneje, bolezen prizadene 11,4 % dečkov in 8,3 % deklic v tej starostni skupini. Poleg tega se simptomi pojavijo na obeh kolenih pri 20 % do 30 % bolnikov, kar dodatno otežuje zdravljenje in okrevanje.

UKREPAJTE ZDAJ!

Preverite biomehaniko kolena z individualno kineziološko diagnostiko.

Naročite se

Kako prepoznati Osgood-Schlatterjevo bolezen pri vašem otroku?

Osgood-Schlatterjeva bolezen se običajno pojavi pri otrocih, starih od 8 do 15 let, zlasti pri tistih, ki so aktivni v športu. Glavni simptom bolezni je bolečina v sprednjem delu kolena, ki je lahko prisotna na eni ali obeh straneh. Bolečina se sprva kaže kot topa bolečina, lokalizirana nad tibialnim tuberkulom (izboklina tik pod kolenom), in se postopoma povečuje med telesno aktivnostjo.

V praksi se otroci z Osgood-Schlatterjevo boleznijo pogosto pritožujejo nad bolečino, ki se pojavi med športnimi aktivnostmi, kot so tek, skakanje, klečanje ali počepi, in izgine, ko se dejavnosti prenehajo. Ob pregledu je pogosto opazna povečana in občutljiva izboklina tik pod kolenom, ki jo povzroča vnetje in draženje na mestu pritrditve pogačične tetive.

Podrobnosti klinične slike:

  • Začetek bolečine: bolečina se pojavi postopoma, brez predhodne poškodbe, in se s časom poslabšuje.
  • Narava bolečine: sprva topa bolečina, lokalizirana nad tibialnim tuberkulom, ki se lahko poveča pri upiranju pri iztegu kolena ali pri aktivnem in pasivnem upogibanju kolena.
  • Poslabšanje med telesno aktivnostjo: bolečina postane hujša med tekom, skakanjem, neposrednimi udarci v koleno, klečanjem ali med počepi.
  • Zmanjšanje bolečine s počitkom: bolečina se zmanjša s počitkom in običajno izgine v nekaj minutah do urah po prenehanju aktivnosti.
  • Oteklina in preobčutljivost: na tibialnem tuberkulu je pogosto opazna povečana in občutljiva izboklina, ki je boleča na dotik.

Te simptome pogosto zadostujejo za postavitev diagnoze, vendar se za potrditev diagnoze običajno uporabijo tudi rentgenske slike. 

Potek diagnoze

Diagnoza Osgood-Schlatterjeve bolezni temelji na značilnih simptomih in klinični sliki, ki jih oceni zdravnik. Najpomembnejši koraki pri postavitvi diagnoze vključujejo oceno simptomov, uporabo rentgenskih slik ter izključitev drugih bolezni, ki bi lahko povzročale podobne težave.

Rentgenske slike

Rentgenski posnetki, zlasti lateralni (bočni) posnetki kolena, so koristni za potrjevanje diagnoze Osgood-Schlatterjeve bolezni. Rentgenske slike pomagajo oceniti spremembe na tibialni tuberoziteti, vključno z morebitnimi nepravilnostmi v kostnem tkivu ali znaki vnetja.

Izključitev drugih bolezni

Ker obstajajo tudi druge bolezni, ki lahko povzročajo podobne simptome, je pomembno, da se te izključijo. Med redkejše bolezni, ki jih je treba upoštevati pri postavitvi diagnoze, sodijo:

  • Osteohondritis disekans: motnja, pri kateri se del kosti in hrustanca loči od površine sklepa.
  • Sindin-Larsen-Johanssonov sindrom: vnetje spodnjega dela pogačice.
  • Patelofemoralni sindrom: bolečina v sprednjem delu kolena, ki je povezana z nepravilnostjo v gibanju pogačice.
  • Dislokacija ali subluksacija pogačice: delna ali popolna izpahnitev pogačice.
  • Hondromalacija pogačice: mehčanje in propadanje hrustanca pod pogačico.
  • Avulzijski zlom tibialne tuberozitete: odtrganje dela kosti na mestu pritrditve pogačične tetive.
  • Burzitis pes anserinus: vnetje burze na notranji strani kolena.
  • Tumorji in okužbe: redkeje, lahko bolečine v kolenu povzročajo tudi tumorji ali okužbe.

Zdravljenje Osgood-Schlatterjeve bolezni

Zdravljenje Osgood-Schlatterjeve bolezni je običajno konzervativno in usmerjeno v lajšanje simptomov ter prilagoditev aktivnosti. S pravočasnim ukrepanjem je mogoče ublažiti bolečine in preprečiti dolgoročne zaplete.

1. Prilagoditev aktivnosti

  • Relativni počitek: pomembno je prilagoditi stopnjo telesne aktivnosti glede na stopnjo bolečine. Popoln počitek običajno ni potreben, vendar pa omejevanje intenzivnih dejavnosti, ki povzročajo bolečino, pomaga zmanjšati simptome.
  • Športne aktivnosti: mladostniki lahko nadaljujejo s športnimi aktivnostmi, če bolečina ob počitku izgine in ne omejuje dejavnosti.
  • Nizko obremenitvene dejavnosti: športi, kot sta plavanje in kolesarjenje, so primerni za ohranjanje telesne kondicije brez prevelikih obremenitev na koleno.

2. Lajšanje bolečin

  • Lokalna uporaba ledu: uporaba ledu na boleče mesto po vadbi ali med bolečinskim izbruhom pomaga pri lajšanju bolečine in zmanjšanju oteklin.
  • Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): ta zdravila zmanjšujejo vnetje in pomagajo pri lajšanju bolečin (posvetujte se z osebnim zdravnikom).
  • Zaščitna kolenska blazinica: za zaščito tibialnega tuberkla pred udarci in dodatnimi poškodbami se lahko uporablja posebna zaščitna blazinica.

3. Vaje in rehabilitacija

  • Vaje za gibljivost: raztezanje hamstringov in kvadricepsov pomaga ohranjati gibljivost kolena, zmanjšuje napetost na tetivah in lahko pospeši okrevanje.
  • Kratkotrajna imobilizacija: v hujših primerih, kjer bolečina omejuje vsakodnevne aktivnosti, lahko začasna imobilizacija kolena (na primer z opornico) pomaga pri lajšanju simptomov.

4. Dolgoročna pričakovanja

  • Naravni potek bolezni: Osgood-Schlatterjeva bolezen je v večini primerov samoozdravljiva in simptomi običajno prenehajo, ko kosti dosežejo zrelost, kar sovpada z zaprtjem apofize. Proces okrevanja lahko traja od 12 do 18 mesecev.
  • Kronična bolečina: pri približno 10 % bolnikov lahko simptomi vztrajajo tudi v odrasli dobi, kljub konzervativnemu zdravljenju. V teh primerih so lahko potrebni nadaljnji posegi, kot so fizikalna terapija ali redkeje kirurški poseg.

Z zgodnjim zdravljenjem in prilagoditvami dejavnosti se večina mladostnikov lahko uspešno vrne k svojim športnim dejavnostim brez dolgoročnih posledic.

Naročite se na diagnostiko telesa

Raztezne vaje za lajšanje simptomov Osgood-Schlatterjeve bolezni

Raztezne vaje so eden najučinkovitejših načinov za lajšanje simptomov Osgood-Schlatterjeve bolezni. Med najbolj priporočljivimi vajami je raztezanje sprednje stegenske mišice (kvadriceps), ki pomaga zmanjšati napetost na tetivi in s tem lajša bolečino v kolenu. Spodaj je opisana preprosta vaja, ki jo lahko izvajate doma:

Raztezanje kvadricepsa:

  1. Stoja ob steni: postavite se ob steno ali držalo, da ohranite ravnotežje.
  2. Prijem za gleženj: z eno roko primite gleženj na nasprotni nogi in ga nežno povlecite proti zadnjici. Pomembno je, da ostanete vzravnani.
  3. Držite in raztezajte: v tem položaju držite 15–30 sekund. Občutite nežno raztezanje v sprednjem delu stegna (kvadricepsa).
  4. Ponovite: raztezanje ponovite 3–5-krat na vsaki nogi (2x na dan)

Poleg raztezanja kvadricepsov so koristne tudi druge metode, kot je miofascialna sprostitev, ki pomaga sprostiti napete mišice in zmanjšati bolečino. Kombinacija teh metod je pogosto zelo učinkovita pri obvladovanju simptomov Osgood-Schlatterjeve bolezni in omogoča nadaljevanje telesnih aktivnosti brez poslabšanja stanja.

Pravilna tehnika in biomehanika gibanja

Če je slaba mehanika gibanja vzrok za preobremenitev kolena, so korektivne vaje ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjih poškodb. Pravilna tehnika in biomehanika lahko zmanjšata pritisk na kolena in pomagata pri bolj varni in učinkoviti vadbi.

Za boljše rezultate prilagamo tudi posnetek 3 vaj, ki učinkovito pomagajo sproščati mišice in pomagajo pri hitrejšem okrevanju in lajšanju bolečin.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kaj je Osgood-Schlatterjeva bolezen in zakaj nastane?

Osgood-Schlatterjeva bolezen je boleče vnetje na kostnem izrastku tik pod kolenom, kjer se pripenja patelarna tetiva na golenico. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih med hitrim obdobjem rasti, še zlasti pri tistih, ki intenzivno trenirajo športne aktivnosti z veliko skoki ali tekom. Med rastjo mišice in kosti nimajo vedno enake hitrosti razvoja, kar povzroči ponavljajoče se draženje in napetost na področju, kjer tetiva vleče golenico. To se kaže v bolečini, otekanju ali izboklini pod kolenom, ki se poslabša med fizično aktivnostjo. Pravočasno ukrepanje in prilagoditve v športnem režimu lahko olajšajo simptome in preprečijo daljše okrevanje.

Glavni znak je bolečina ali občutljivost tik pod kolenom, običajno na eni nogi (lahko pa tudi obojestransko). Na tem predelu se pojavi rahlo otekanje ali izboklina, ki ob pritisku pogosto zaboli. Nelagodje se pogosto poslabša pri skakanju, teku, klečanju ali celo pri hoji po stopnicah. Včasih se bolečina pojavlja postopoma, drugič bolj nenadno, zlasti pri hitrem povečanju športnih obremenitev. Prizadeti opazijo, da bolečina najhitreje mine po obdobju manjših aktivnosti ali počitka.

Večinoma je zdravljenje konzervativno, brez potrebe po operaciji. Najpomembnejša je prilagoditev športnih aktivnosti, zmanjšanje ali začasna prekinitev intenzivnih obremenitev, ki povzročajo bolečino. Priporoča se metoda RICE (počitek, hlajenje, kompresija, dvig) in redno raztezanje ter krepitev mišic.

V blažjih primerih prilagoditev obremenitev pogosto zadostuje: zmanjšajte intenzivnost in pogostost vadbe, uvedite več počitka in se izogibajte gibom, ki močno napenjajo koleno (na primer sunkoviti skoki in sprinti). Če se bolečina kljub prilagoditvam stopnjuje, priporočamo, da športne aktivnosti začasno opustite ali izberete manj obremenilne oblike, kot sta plavanje ali kolesarjenje. Ključna sta poslušanje lastnega telesa in posvet z zdravstvenim strokovnjakom, da preprečite dolgoročnejše težave.

Za preventivo je pomembno, da se v hitrih obdobjih rasti prilagodi trening, zlasti pri športih, ki vključujejo veliko skokov ali tekov. Redno izvajajte vaje za raztezanje in krepitev stegenskih, zadnjičnih in jedrnih mišic, saj podpirajo koleno in zmanjšujejo obremenitev na golenici. Pri treningih posvetite pozornost ustreznemu ogrevanju pred napori in umirjanju na koncu. Pomembna sta kakovostna športna obutev, ki nudi podporo, ter postopno povečevanje intenzivnosti vadbe. Tisti, ki kažejo začetne znake bolečin, naj čim prej poiščejo nasvet pri trenerju, kineziologu ali fizioterapevtu, da se težava ne razvije v hujšo obliko.

Preberite več