Visok krvni tlak, znan tudi kot arterijska hipertenzija, je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Kljub temu, da pogosto poteka brez opaznih simptomov, lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, kot so srčna kap, možganska kap in ledvične bolezni. V tem članku bomo raziskali, kaj je visok krvni tlak, katere dejavnike tveganja prinaša, kako ga diagnosticiramo ter katere metode zdravljenja so najučinkovitejše. Prav tako bomo izpostavili pomen zdrave prehrane, telesne aktivnosti in rednega spremljanja stanja za obvladovanje te bolezni.
Naš način življenja in njegova kakovost se z razvojem in napredkom zelo spreminjata. Danes je naš življenjski slog pogosto poln nezdravih navad, ki negativno vplivajo na naše zdravje. Nekateri primeri so hitro prehranjevanje z nezdravo hrano, preživljanje delovnega in prostega časa sede, prekomerno uživanje alkohola in soli, kajenje ter kroničen stres.
Te nezdrave navade so postale del našega vsakdana, kar se kaže na zdravju ljudi. Vedno več ljudi zboleva za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot je visok krvni tlak (arterijska hipertenzija). To povečuje tveganje za druge bolezni srca in ožilja.
Vsebina članka
- 1 Kaj je krvni tlak?
- 2 Naloga krvnega tlaka
- 3 Kaj je arterijska hipertenzija (visok pritisk) in njene vrste
- 4 Mehanizem nastanka hipertenzije in dejavniki tveganja
- 5 Dejavniki tveganja
- 6 Znaki in simptomi
- 7 Pogostost
- 8 Diagnoza
- 9 Zdravljenje visokega pritiska
- 10 Prehrana in visok krvni tlak
- 11 Vadba pod strokovnim nadzorom pomaga znižati visok krvni tlak
- 12 Brezplačni kineziološki posvet
Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene krvnih žil. To silo ustvarja srce s svojim ritmičnim krčenjem. Srce deluje v dveh fazah: ko se razširi, se napolni s krvjo, nato se skrči, da potisne kri v aorto in naprej po telesu.
- Sistola: ko se srce skrči, se tlak v žilah poveča. Ta faza se imenuje sistola in tlak v tej fazi je znan kot sistolični ali “zgornji” krvni tlak.
- Diastola: ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo, tlak v žilah pade. Ta faza se imenuje diastola in tlak v tej fazi je znan kot diastolični ali “spodnji” krvni tlak.
Krvni tlak vedno merimo z dvema številkama – zgornjo (sistolični tlak) in spodnjo (diastolični tlak). Normalne vrednosti krvnega tlaka so pod 120/80 mmHg (milimetrov živega srebra).
Naloga krvnega tlaka
Naloga krvnega tlaka je zagotoviti ustrezno prekrvitev tkiv v telesu. Na višino tlaka vplivajo:
- Srčni minutni volumen: količina krvi, ki jo srce izčrpa v eni minuti.
- Periferna žilna odpornost: upornost, ki jo krvne žile nudijo pretoku krvi.
- Regulacijski mehanizmi: različni lokalni ali sistemski mehanizmi, ki uravnavajo krvni tlak.
Arterijski krvni tlak je pomemben pokazatelj stanja krvnih žil in je ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne prekrvavitve življenjsko pomembnih organov.
Kaj je arterijska hipertenzija (visok pritisk) in njene vrste
Arterijska hipertenzija, ali preprosto hipertenzija, pomeni kronično zvišanje krvnega tlaka v mirovanju, pri čemer vrednosti dosegajo ali presegajo 140/90 mmHg. Ta bolezen se pogosto imenuje “tihi ubijalec”, saj običajno ne povzroča opaznih težav v zgodnjih fazah. Zaradi tega ljudje pogosto ne opazijo sprememb in zanemarijo bolezen, kar povečuje tveganje za srčne in ledvične bolezni ter možgansko kap.
Vrste hipertenzije
- Primarna (esencialna) hipertenzija:
- nastane brez očitnega vzroka.
- Povezana je s kombinacijo dednih dejavnikov, vplivov okolja, občutljivosti posameznika in načina življenja.
- Sekundarna hipertenzija:
- povzročena je zaradi znanega vzroka, kot so bolezni nekaterih organov.
- Primeri vključujejo bolezni žlez z notranjim izločanjem (npr. ščitnica, nadledvična žleza), ledvične bolezni, zožitev ledvičnih arterij.
- Nekatera zdravila, kot so kontracepcijske tablete, lahko prav tako povzročijo visok krvni tlak.
- Hipertenzija belega plašča:
- nekateri ljudje doživljajo povišan krvni tlak zaradi stresa ob obisku zdravnika.
- Zaradi tega zdravniki običajno večkrat merijo krvni tlak, preden postavijo diagnozo hipertenzije.
Razumevanje različnih vrst hipertenzije je pomembno za pravilno diagnozo in zdravljenje, saj se lahko pristopi k zdravljenju razlikujejo glede na vzrok in naravo visokega “pritiska”.
Mehanizem nastanka hipertenzije in dejavniki tveganja
Razvoj hipertenzije (visok pritisk) vključuje več mehanizmov:
- Povečana absorpcija soli (natrija):
- sol povečuje volumen tekočine v krvnih žilah, kar zvišuje krvni tlak.
- Ledvice pomagajo uravnavati krvni tlak z izločanjem odvečnih soli in vode ali z njihovim zadrževanjem, če je potrebno zvišati krvni tlak.
- Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem (RAAS):
- ta hormonski sistem uravnava krvni tlak in ravnovesje tekočin.
- Prekomerna aktivnost RAAS poveča proizvodnjo angiotenzina II, ki zožuje krvne žile, ter sproščanje aldosterona, kar vodi do zadrževanja natrija in vode v ledvicah.
- Kronični stres:
- povečano izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in noradrenalin, poveča aktivnost simpatičnega živčnega sistema, kar vodi do povišanega krvnega tlaka.
Dejavniki tveganja
Dejavnike tveganja delimo na notranje (na katere ne moremo vplivati) in zunanje (na katere lahko vplivamo).
Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo:
- Uporaba kuhinjske soli:
- več kot 6 g soli na dan zvišuje krvni tlak, saj sol zadržuje vodo v krvnih žilah.
- Zmanjšanje vnosa soli lahko zniža krvni tlak za 2–8 mmHg.
- Alkohol:
- redno uživanje alkohola zvišuje krvni tlak.
- Zmerno uživanje rdečega vina lahko koristi srcu, saj vsebuje antioksidante, vendar pretirano pitje povečuje tveganje za aterosklerozo (mašenje arterij).
- Stres:
- duševni in fizični stres povzročata povišanje krvnega tlaka.
- Izpostavljenost škodljivemu stresu povečuje aktivnost telesnih organov, kar vključuje zvišanje srčnega utripa in krvnega tlaka.
- Telesna neaktivnost:
- pomanjkanje gibanja povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
- Redna telesna aktivnost znižuje krvni tlak za 5-11 mmHg (sistolični) in 3-8 mmHg (diastolični).
Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati:
- Dednost:
- geni vplivajo na sposobnost telesa za nadzorovanje krvnega tlaka.
- Spol:
- moški imajo do 50. leta pogosteje visok pritisk kot ženske, saj imajo ženski spolni hormoni zaščitni učinek.
- Starost:
- starejši ljudje imajo pogosteje visok krvni tlak, ker krvne žile s staranjem postajajo manj prožne.
- Prekomerna dejavnost simpatičnega živčnega sistema, hormonske spremembe, motnje ledvične funkcije in motnje v delovanju ožilja:
- ti notranji dejavniki vplivajo na razvoj visokega krvnega tlaka.
Razumevanje teh mehanizmov in dejavnikov tveganja je ključnega pomena za preprečevanje in učinkovito obvladovanje arterijske hipertenzije.
Znaki in simptomi
pokažejo jasni znaki poškodb srca, možganov ali ledvic. Kljub temu obstajajo nekateri znaki, na katere moramo biti pozorni:
- Pritisk v glavi:
- kratkotrajni glavoboli.
- Omotičnost:
- včasih spremljana s šumenjem v ušesih ali motnjami vida.
- Hitra utrujenost in popuščanje storilnosti:
- pogosto se pojavi v srednjih letih z nezmožnostjo za delo in težavami s koncentracijo.
- Motnje spanja:
- težko zaspimo, se pogosto prebujamo ali se zbujamo zgodaj.
- Živčnost in razdražljivost:
- pogosta razburjenja, tudi zaradi majhnih težav.
- Težave s srcem:
- razbijanje srca, občutek stiskanja in pritiska v območju srca, zlasti pri naporih in stresu.
- Tesnoba in pomanjkanje zraka:
- pogosto spremljano z močnim potenjem ob duševnih ali telesnih obremenitvah.
- Motnje pri spolnosti:
- pri ženskah pomanjkanje želje po spolnosti, pri moških težave z erekcijo.
Če opazite katerega od teh simptomov, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom za pravočasno diagnozo in zdravljenje.
Pogostost
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da vsak osmi prebivalec sveta umre zaradi zapletov, povezanih z arterijsko hipertenzijo. Zato se ta bolezen uvršča med velike javnozdravstvene probleme.
Globalni podatki
- Povezanost z boleznimi srca in ožilja: velike epidemiološke raziskave so potrdile povezavo med visokim krvnim tlakom in večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
- Učinkovitost zdravljenja: ustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka lahko pomembno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da zdravljenje arterijske hipertenzije zmanjša tveganje za možgansko kap za 40 % in tveganje za srčni infarkt za 15 %.
Podatki za Slovenijo
- Smrtnost: letno v Sloveniji zaradi posledic arterijske hipertenzije umre med 2.400 in 4.500 ljudi.
- Prevalenca: epidemiološka raziskava je pokazala, da ima v Sloveniji 42 % odrasle populacije krvni tlak višji od 140/90 mmHg.
Te številke poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja visokega krvnega tlaka, da bi zmanjšali tveganje za resne zdravstvene zaplete.
Diagnoza
Postopek diagnoze
- Anamneza in klinični pregled:
- Anamneza: zdravnik zbere informacije o pacientovem zdravstvenem stanju, vključno z zgodovino visokega krvnega tlaka, družinsko zgodovino bolezni, simptomi, ki lahko kažejo na sekundarni vzrok hipertenzije, in življenjskim slogom (na primer vnos maščob, kajenje, uživanje alkohola). Pomembni so tudi podatki o morebitnem smrčanju, kar lahko nakazuje na sindrom spalne apneje.
- Klinični pregled: osredotočen je na odkrivanje znakov in simptomov sekundarne hipertenzije ter morebitne okvare organov, ki jih visok krvni tlak lahko povzroči.
- Merjenje krvnega tlaka:
- najbolj zanesljiva metoda je 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka. To zagotavlja več meritev krvnega tlaka skozi daljše časovno obdobje in daje natančnejšo sliko o pacientovem stanju.
- Dodatne meritve:
- poleg krvnega tlaka se meri tudi srčni utrip v mirovanju, saj vztrajno povišan srčni utrip lahko nakazuje na večje tveganje za arterijsko hipertenzijo in srčno popuščanje.
- Pacientu se izmeri telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase (BMI) in obseg okoli trebuha. Ti podatki pomagajo oceniti tveganje za hipertenzijo in druge zdravstvene težave.
Namen diagnoze
- Potrditev prisotnosti visokega krvnega tlaka: z anamnezo in kliničnim pregledom se ugotovi, ali ima pacient povišan krvni tlak.
- Ocenitev zdravljenja: na podlagi zbranih podatkov se oceni, kakšno zdravljenje je potrebno in kakšne bodo koristi tega zdravljenja.
- Odkrivanje drugih bolezni: identifikacija možnih sekundarnih vzrokov hipertenzije, ki zahtevajo poseben pristop k zdravljenju.
S temi koraki zdravnik postavi natančno diagnozo in določi najboljši pristop k zdravljenju visokega pritiska, s ciljem zmanjšati tveganje za resne zdravstvene zaplete.
Zdravljenje visokega pritiska
Glavni cilj zdravljenja arterijske hipertenzije je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih in ledvičnih bolezni. Cilji so:
- Splošni cilj: doseči krvni tlak pod 140/90 mmHg.
- Visoko tveganje: pri pacientih z velikim tveganjem za srčno-žilne zaplete je cilj krvni tlak pod 130/80 mmHg.
Nefarmakološke spremembe (spremembe življenjskega sloga)
Prvi korak pri preprečevanju in zdravljenju hipertenzije vključuje spremembe življenjskega sloga:
- Redna telesna aktivnost:
- redno gibanje pomaga znižati krvni tlak in izboljša splošno zdravje.
- Zmanjšanje in ohranjanje telesne teže:
- če je prisotna debelost, je priporočljivo zmanjšanje telesne mase. To lahko zniža sistolični krvni tlak za 5 do 20 mmHg.
- Optimalni indeks telesne mase (ITM) in idealno območje telesne mase še nista popolnoma določena.
- Zdrava in uravnotežena prehrana:
- uživanje hrane, bogate s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki in zmanjšanje vnosa nasičenih maščob ter sladkorja.
- Zmanjšan vnos natrija:
- omejitev vnosa soli pomaga pri zniževanju krvnega tlaka.
- Prenehanje kajenja:
- kajenje povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, zato je prenehanje kajenja nujno.
- Zmerne količine alkohola:
- zmerno uživanje alkohola je dovoljeno, vendar je treba paziti na količino.
Farmakološko zdravljenje
Če nefarmakološke metode ne zadostujejo, se uvedejo anti-hipertenzijska zdravila. Ta zdravila so razvrščena v pet glavnih skupin:
- Blokatorji beta receptorjev (npr. tiazidi, klortalidon, indapamid):
- uporabljajo se za zmanjšanje srčnega utripa in sproščanje krvnih žil.
- Diuretiki:
- pomagajo telesu izločati odvečno sol in vodo, s čimer zmanjšujejo volumen krvi in krvni tlak.
- Kalcijevi antagonisti:
- sprostijo mišice krvnih žil, kar omogoča lažji pretok krvi.
- Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji):
- blokirajo tvorbo angiotenzina II, ki povzroča zoženje krvnih žil.
- Blokatorji receptorjev angiotenzina:
- preprečujejo delovanje angiotenzina II na krvne žile.
Pomen kombinacije terapij
Tudi, če se začne zdravljenje z anti-hipertenzijskimi zdravili, je pomembno nadaljevati s spremembami v življenjskem slogu. Kombinacija nefarmakoloških in farmakoloških pristopov je najbolj učinkovita pri nadzoru krvnega tlaka in zmanjšanju tveganja za srčno-žilne zaplete.
Vadba in hipertenzija (visok pritisk)
Vadba in aktiven življenjski slog sta ključni preventivi pred razvojem hipertenzije. Poleg farmakoloških zdravil (zdravil na recept) imajo nefarmakološka sredstva, kot je telesna aktivnost, vedno pomembnejšo vlogo pri obvladovanju kroničnih bolezni.
Koristi telesne aktivnosti
Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so randomizirani kontrolni poskusi (znanstvene študije, kjer so udeležence naključno razdelili v različne skupine) pokazali, da telesna aktivnost pomaga zniževati krvni tlak. Dolgoročna raziskava iz leta 1968 je pokazala, da so moški, ki so bili telesno aktivni vsaj 5 ur na teden, 20–30 let kasneje imeli nižjo pojavnost hipertenzije.
Načini vadbe in njen vpliv
Redna, zmerna telesna dejavnost, kot so hoja, tek, kolesarjenje ali plavanje, ima številne pozitivne učinke:
- Izboljšanje funkcije srca in ožilja: vadba povečuje sposobnost srca za črpanje krvi in zmanjšuje togost krvnih žil.
- Uravnavanje tekočin in elektrolitov: vadba pomaga pri boljši uravnavi tekočin in elektrolitov v telesu.
- Zmanjšanje telesne mase: redna vadba pripomore k izgubi teže, kar pozitivno vpliva na krvni tlak.
- Zmanjšanje stresa: vadba zmanjšuje raven stresa, kar prav tako pomaga pri zniževanju krvnega tlaka.
Priporočila za vadbo
Strokovne organizacije in vladne institucije priporočajo:
- Zmerna aerobna vadba: Vsaj 30 minut na dan, najmanj 5 dni v tednu.
- Vadba za moč: 2–3 dni na teden.
- Aerobne vadbene enote se lahko izvajajo v kontinuiranih 30-minutnih intervalih ali v sklopih, ki trajajo vsaj 10 minut, da dosežemo dnevni skupni čas 30 minut.
Post-vadbena hipotenzija
Po vadbi krvni tlak običajno upade, ta učinek pa lahko traja do 24 ur. Ta pojav se imenuje post-vadbena hipotenzija. Redna vadba lahko dolgoročno zniža krvni tlak za približno 5 mmHg. To znižanje sistoličnega krvnega tlaka zmanjšuje:
- smrtnost zaradi koronarnih srčnih bolezni za 9%.
- Smrtnost zaradi kapi za 14%.
- Vse vzroke smrti za 7%.
Redna vadba je priporočljiva za vse posameznike, saj ne le znižuje krvni tlak, ampak tudi izboljšuje splošno zdravje in dobro počutje.
Prehrana in visok krvni tlak
Poleg redne telesne aktivnosti je prehrana ključna nefarmakološka metoda za preprečevanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka. Uravnotežena in zdrava prehrana lahko zmanjša potrebo po antihipertenzivnih zdravilih (zdravilih za zniževanje krvnega tlaka). Spremembe prehranskih navad so pomembne za vse osebe s hipertenzijo.
Cilji prehranskih sprememb
- Zniževanje krvnega tlaka: pravilna prehrana pomaga neposredno znižati krvni tlak.
- Obvladovanje drugih dejavnikov tveganja: na primer prekomerna telesna teža, ki prispeva k visokemu krvnemu tlaku.
Učinki izgube telesne teže
- Izguba odvečne telesne teže in vzdrževanje normalnega indeksa telesne mase (20–25 kg/m²) lahko znatno zniža krvni tlak.
- Za vsakih 10 kg izgubljene telesne teže se lahko sistolični krvni tlak zniža za 5–10 mmHg.
Priporočena prehrana
- Bogata z zelenjavo in sadjem: povečanje vnosa zelenjave in sadja izboljšuje zdravje in pomaga znižati krvni tlak.
- Nizko-maščobni mlečni izdelki: uživanje mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob prispeva k znižanju krvnega tlaka.
- Zmanjšan vnos nasičenih maščob: omejitev nasičenih maščob in skupnih maščob pomaga pri nadzoru krvnega tlaka.
- Sistolični krvni tlak: pravilno prehranjevanje lahko zniža sistolični krvni tlak za 8–14 mmHg.
Uvajanje zdravih prehranskih navad je ključno za obvladovanje visokega krvnega tlaka. S pravilno prehrano, ki vključuje več zelenjave, sadja in nizko-maščobnih mlečnih izdelkov ter manj nasičenih maščob, lahko znatno izboljšamo zdravje in zmanjšamo potrebo po zdravilih za zniževanje krvnega tlaka.
Vadba pod strokovnim nadzorom pomaga znižati visok krvni tlak
Razumevanje arterijske hipertenzije, njenih dejavnikov tveganja in načinov zdravljenja je ključnega pomena za preprečevanje resnih zdravstvenih zapletov, kot so bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Redna telesna aktivnost, zdravo prehranjevanje in spremembe življenjskega sloga so temeljni nefarmakološki pristopi za znižanje krvnega tlaka in izboljšanje splošnega zdravja. Pomembno je tudi pravočasno prepoznati znake in simptome hipertenzije ter se posvetovati z zdravnikom za ustrezno diagnozo in zdravljenje.
Vadba ima še posebej pomembno vlogo pri nadzoru visokega krvnega tlaka. Redna telesna aktivnost ne le znižuje krvni tlak, temveč tudi krepi srce, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje stres. Če želite začeti vaditi pod strokovnim nadzorom, vas vabimo, da se prijavite na diagnostiko v naši kliniki. Naši strokovnjaki vam bodo pomagali oblikovati varen in učinkovit vadbeni program, prilagojen vašim potrebam in zdravstvenemu stanju. Poskrbite za svoje zdravje in izboljšajte svojo kakovost življenja z redno vadbo pod nadzorom naših strokovnjakov!
Brezplačni kineziološki posvet
Če niste prepričani, kaj storiti, in bi radi na kratko spregovorili o vadbi z visokim krvnim tlakom, smo vam na voljo za 15-minutni brezplačni online posvet (Zoom). Za brezplačni 15-minutni posvet s kineziologom se prijavite preko naše spletne rezervacijske platforme s klikom na gumb spodaj.
V prvem koraku izberite možnost za posvet, nato izberite čas, ki vam ustreza, in sledite preostalim navodilom korak za korakom.
Viri:
Accetto, R., Brguljan-Hitij J., Dobovišek, J., Dolenc P., Salobir, B. (2007). Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije 2007. Zdrav Vestn 2008; 77(5). 349-363.
Accetto, R., Salobir, B. (2009). Epidemiološka raziskava hipertenzije v Sloveniji – delno poročilo. V: Dolenec P, ur. XVIII. strokovni sestanek sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik. Portorož, 26.-27. november 2009. Ljubljana: Sekcija za arterijsko hipertenzijo, 2009: 9-18. Pridobljeno iz http://www.hipertenzija.org/pdf/SAH_2010.pdf
Bajrovič, F. F. in Šuput, D. (2015). Ateroskleroza. V S. Pikmajer (ur.), Patološka fiziologija. Učbenik za študente farmacije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo.
Bulc, M. (2004). Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije. V 6. Fajdigovi dnevi – ulkusna bolezen, hipertenzija, zaščitni dejavniki zdravil na mikrocirkulacijo, KOPB, astma, možganska kap (str. 24–29). Ljubljana: Zdruţenje zdravnikov druţinske medicine SZD
Diaz, M. K. in Shimbo, D. (2013). Physical Activity and the Prevention of hypertension. Curr Hypertens Rep. 15(6). 659–668
Dimeo, F., Pagonas, N., Seibert, F., Arndt, R., Zidek, W. in Westhoff, T.H. (2012) Aerobic Exercise Reduces Blood Pressure in Resistant Hypertension. Hypertension. 60(3). 653-658
Dolenc, P. (2009). Spremljanje krvnega tlaka doma. Novo mesto: Krka.
Fagard, R. H. (2001). Exercise characteristics and the blood pressure response to dynamic physical training. Medicine &Science in Sports & Exercise. 33(6). 484-492
Kapš, P, Kapš, R, Kapš Ostojič, S. (2009). Bolezni srca in žilja. (118-120). Novo Mesto: Grafika Tomi.
Košnik, M., Mrevlje, F., Štajer, D., Koželj, M. in Černelič, P. (ur.). (2011). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta: Slovensko medicinsko društvo.
Novak, A. (2014). Uporaba izometrične vadbe pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Pridobljeno iz https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22100137NovakAna.pdf
Pimenta, E., Gaddam, KK., Oparil, S., Aban, I., Husain, S., Dell’Italia, LJ., Calhoun DA. (2009). Effect of dietary sodium reduction on blood pressure in subject with resistant hypertension. Hypertension. 54(3). 475-81. Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19620517
Pitino, A. (2012). Arterijska hipertenzija – dejavnik tveganja (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Prevention of coronary heart diseas in clinical practice. (1998). 19(10). 1434-503. Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9820987
Remškar, B. (2011). Visok krvni tlak – neznanje je eden od vzrokov za razširjenost bolezni (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Sacks, FM., Campos, H. (2010). Dietary theraphy in hypertension. 362(22). 2102-12. Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=20519681
Salobir, B. (december 2013). Spremembe življenjskega stila in farmakološko zdravljenje. V P. Dolenc (ur.), XXII. strokovni sestanek Sekcije za hipertenzijo (str. 29–40). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za hipertenzijo.
Sketelj, J. (2015). Arterijska hipertenzija. V S. Pikmajer (ur.), Patološka fiziologija. Učbenik za študente farmacije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo.
Šter, Petek, M. (2012). Epidemiologija in smernice zdravljenja kroničnih bolezni. Zdravstveni dom Trebnje in Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani. Farm vestn št. 63.
Williams, B., Poulter, N. R., Brown, M. J., Davis, M., McInnes, G. T., Potter, J. F. idr. (2004). Guidelines for management of hypertension: report of the fourth working party of the British Hypertension Society, 2004 – BHS IV. Journal of Human Hypertension, 18(3), 139–185.
Vir slike:
